Zdravo:

Tudi jaz imam probleme v ljubezenskem življ. Poročila sem se pred 10 leti, ker se mi je zdel
Simpatičen, priden, videla sem varnost, vendar telesno me ni privlačil. Znal me je spraviti
V dobro voljo…. Rodila sta se nama otroka, ki sta sedaj stara 10 in 7 let. Ko sta bila otroka majhna je veliko delal okrog, vendar ko je bil doma mi je vedno pomagal. Vendar sva se pa od vsega začetka kregala zaradi spolnih odnosov. On bi jih imel kar naprej jaz pa bolj poredko. Naj še povem, da včasih me je spolno privlačil, vendar samo takrat, ko sem sama to
Potrebovala, ko je on hotel se mi to ni zdelo. Po 10 letih ugotavljam, da kot oseba osebno ne raste. Tudi finančne zadeve imam jaz, ker jih imam pač že od vsega začetka.
Ko sva začela hoditi ni znal smučati, plavati in to me takrat ni motilo. Potem se je vse to naučil, ampak to ni to, kot če se naučiš ko si mlad. Včasih se mi zdi kot, da je kot kmet. Imel sicer ni te možnosti, ker je imel starokopitne starše samo z enim dohodkom in se to ni moral naučiti.. Zelo me ima rad, se mi zdi prav preveč in sedaj zadnje čase ko se kregava kar naprej, , pravi, da noče razdirati družine zaradi teh reči..
Prav zaljubljena nisem bila, ko sva začela samo njegova simpatičnost in veselost sem videla.
Moti me tudi njegovo mišljenje do nekaterih reči. On je ima poklicno šolo jaz srednjo šolo.
Saj velike razlike v izobrazbi ni, samo moti me njegova konservativnosi in pogled na nekatere reči. Včasih se mi zdi, da se z nekaterimi v službi lahko bolje pogovarja o nekaterih rečeh, kot z njim. Vse bolj se mi upira. Večkrat sva se poskusila pogovoriti, vendar se mi zdi, da vse bolj vidim te njegove napake. Saj jih imajo vsi pravijo, ampak imam vsak dan cmok v želodcu, ko se zbudim. Ali je pa to samo v moji glavi. Saj pravijo,da je veliko to kako si to predstavljaš.

Hvala za mnenje

janja

janja,

nisi prva, ki imaš takšne pomisleke. ko berem takšna sporočila, si ne morem kaj, da mi ne bi prihajale misli, kot so: Vsega ne moremo imeti! Od nas pa je odvisno kaj si bolj želimo.

napisala si, da nisi bila nikdar fejst zaljubljena, da te ni preveč privlačil, da si bila ob njem nasmejana, sproščena……tako je vedno v življenju, hočemo tisto česar nimamo, tako težko pa je pomisliti in razmišljati o tem, kaj bi bilo, če bi to kar imamo kar naenkrat izgubili.

In ker tega ne bi imeli, bi nam bilo spet žal in bi vse dali, da se to kar smo imeli povrne. S časoma življenje res postane monotono, vsakdanje, nič pretresljivega se ne dogaja, ampak kot vedno pravim, za to da se kaj dogaja, da se kaj spremeni, sta potrebna dva. On se ne razvija praviš, pomisli nase, ali se ti razvijaš in kaj narediš, da se razvijaš, ali je vse skupaj samo v tvoji glavi in ostaja le pri mislih, željah.

Toliko časa skupnega življenja, vzajemnega obsojanja, ni čudno,d a je potrebna zelo drastična sprememba, da razumemo, da se dogaja. Vse to pa bi lahko dosegla, ko se bosta začela pogovarjati, ampak to gre počasi.

Ko skleneš,d a boš poiskusila z možem kaj spremeniti, to tudi začneš in določiš kako. od danes naprej, bo pa drugače, bo pa takole: Saj ni važno, če boš grešila, važno je sploh, da se premakneš. To je tako kot, če bi vlekla tovornjaka, ni problem v vlečenju, problem je v začetku, kako ga premakniti in nato to premikanje vzdrževati. S časoma je to vedno lažje in na koncu se skorajda nič več ne matraš in gre že skorajda samo od sebe.

No tako tudi začni: pogovor in v mislih imej, če se začne dvigovati temperatura, jo z mirnim glasom začni umirjati, če ne gre, prenehaj in nadaljuj naslednji dan ali tisti trenutek ko se vse umiri. preberi si zgodbico o kaplicah vode v čaju, bodi vstrajna, naredi si urnik in vstrajaj, po 6 mesecih se bo moral poznati rezultat.

ali se bo kaj spremenilo ali pa boš spoznala, kam pelje vajina zveza, samo nikar se ne odločaj samo zaradi razmišljanja, stori kaj za to.

primož

Živjo Janja, sem mislila, da sem egoistična in edina ki tako razmišlja pa sva že dve in mi je lažje.
Res je kar pravi Primož, samo zardi razmišljanja se ne odločaj. Jaz že od lani razmišljam, pa sem se spomladi odločila, da bom jaz začela živeti kot meni ustreza, pa bomo videli kako se bo odnos razvijal, če se bo.
Na kratko: sem 10 let v zvezi, dva majhna otroka 6 in 5, nisem bila zaljubljena vanj, kar se seksa tiče je isto kot pri tebi, njegovo omejeno razmišljanje in na momente dokaj primitivno me vdno bolj moti, ali prej tega nisem opazila, ker sem imela več dela z otroci kot z njim, ali pa nisem hotela videti in sem si mislila saj bo, bo že.
Saj je prijazen, rad me ima, če popenim ali pa rečem naj kaj naredi za skupnost namesto da samo govori, potem je cel teden full delaven in prijazen, še preveč, da se mi pol kar smili, ker vem da to počne zato da bi meni ugodil in potem ko se mu zdi da je vse v redu spet popusti pri družinskih opravilih in tako iz tedna v teden, iz meseca v mesec, jaz sem pa nezadovoljna in bi rada neko spremebo pa ne vem kaj naj naredim. Naj vztrajam naprej, čeprav je lažje krpati take stvari, ko se lahko spominjaš zaljubljenih začetkov in ugotavljaš zakaj si bil pravzaprav zaljubljen, tega pač ne morem ker zaljubljenosti kot take ni bilo. Skratka vrtimo se v krogu in to res ni dobro, ni pozitivno ne za nas ne za otroke, a pojma nimamo kaj bi bilo dobro. Jaz sem mu že predlagala, če bi se za 2 ali 3 mesece odselil, da vidiva kako se počutiva, če nisva skupaj oz. ali se pogrešava kot človeka, ki se dokaj dobro zastopita ali tudi kot moški in ženska. Pa je rekel, da to ni nobena rešitev, ker potem bo meni lušno, ker se mu zdim da sem sama sebi zadosti in se bom potem kar navadila da njega ni ker sem itak že sedaj začela živeti, kot da njega ni.
Janja iz kje si, midve bi morali skupaj na kavico.

Draga Janja,

moje “gospodinjsko” mnenje:

1. ko se ti v glavi porodi misel na njegovo napako, jo hitro zamenjaj z mislijo na moževo dobro lastnost.

2. Tudi, če bi bila poroka iz “ljubezni”, bi se danes enako počutila. Meni osebno več pomeni, da me po 19 letih še danes nasmeje do solz. Največkrat se nasmejeva svojim lastnim “glupostim”, ki jih narediva.

3. Konzervativnost je včasih dobra lastnost, ljudje morajo imeti tudi notranje “zavore”, saj bi bilo vse na svetu brez reda in morale.

4. Ni smučal in ne plaval. Tebi na ljubo se je to naučil. Saj ne obstaja le smučanje (ki je zelo drag šport). Spoštuj njegove uboge starše, ki so mu dali druge vrednote. Tudi jaz poznam malo “kmetov”, ki smučajo, ker se jim to enostavno ne zdi pomembno.

5. Ima napake. Tako kot jih imaš ti. In jaz. V miru razmisli, kakšna si ti do njega, o tvojih napakah.

6. On se ne razvija. Še kako se bo lepo razvijal, če ga boš znala spodbuditi. Korak za korakom. Prijazno.

7. Meni se zdi tvoj mož čisto v redu možakar, ki stoji trdno na tleh.

8. On bi seksal vsak dan, ti pa ne. Bodi vesela, da si te želi. Zakaj si ti ne želiš njega?

9. Poslušaj kaseto Iztoka Mlakarja, pesem o Hribovcu. Super komad.

10. Primož ti je lepo povedal, jaz pa bolj po domae. Ne zameri.

Pozdrav.

Zdravo Tepka;

Tudi meni je lažje, ker pri tem nisem sama. Sem iz severno primorske regije.
Pa ti. Ali mi lahko pustiš tvoj e-mail, da ti bom lahko pisala..
Lahko pridem tudi v Ljubljano, ker sem blizu doma.

Zdravo TV

Zelo si me potolažila, kar bolje mi je pri srcu. Rada bi še kakšno tvoje mnenje.

Lep dan vama želim.

Primož eno vprašanje bi vam rada še zastavila.
Svetoval ste mi drastične spremembe. Ali mi lahko samo namignete kakšne bi to lahko bile. Nimam namreč nobenih idej.

Hvala že v naprej

Janja

drastična, sem imel v mislih, nekaj kar si ne bi oba mislila da se bo, nekaj kar bi pritegnilo vajino pozornost, nekaj kar bi si rekla, zakaj pa je to nekaj novega v najinem monotonem, vsakdanjem življenju.

Vedno se zavemo kaj imamo šele ko to izgubimo, se pravi če bi eden od vaju odšel, bi bila zelo drastična sprememba, ker kar naenkrat ne bi bilo več isto, enako življenje. No pa nisem mislil tega, mislil sem,da bi morala nekaj takega narediti, da bi ostala v skupni zvezi in da bi zopet začutila, da živita.

kaj pa vem, odločita se, da se vpišeta v plesni tečaj standardno ali latinskih plesov, plačata za eno leto naprej in morata hoditi in to 3 x na teden ???

nekaj takega, da se vama spremeni ritem vsakdanjega življenja, ti pospravljanja in kuhanja, on poležavanja in svojega dela…..

nekaj kar bo popolnoma spremenilo vajino življenje, ko se to naredi, gresta pa naprej.

primož

Pozdravljena Janja!

Poglej jaz sem imele popolnoma enake občutke, kot jih opisuješ ti, prepričana sem bila, da me mož ne dohaja intelektualno, da ne zna nič narediti bolje od mene, da sem enostavno nad njim, ni mi blo do sexa, itd……vse to sem mu iz dneva v dan tudi bolj ali manj pokroviteljsko dokazovala………….kako nedoraslo a ne!

Na višku svoje nedoraslosti in prepričanju, da lahko pustim le jaz njega, če me pač tako prime, me je prvič prizemljilo, ko ugotovim, da ima vsakdanje klice preko gsm-a z neko žensko in drugič ko ugotovim, da pa pravzaprav skoraj vsak dan hodi domov prepozno……stvar se je še samo stopnjevala

Da ne bom opisovala vsega, ti bom povedala samo svoje občutke…. ob ugotovitvi, da ga zgubljam me je zgrabla panika, naenkrat sem ugotovila, seveda najprej z ego vidika, da mi on kaj takšnega ne bo delal…….ko sem stvari začela preverjat z njim, sem se zrušla, prišla sem do spoznanja, da plava daleč stran od mene………………..in to ravno v trenutku, ko sem jaz ugotovila, da ga ljubim, da ne želim, ostat brez njega, da je oče mojih otrok, in kar nenkrat sem našla cel kup njegovih dobrih lastnosti, in sploh da je edini s katerim imam namen pestvat tudi vnuke (čeprav je še daleč do njih)……..

Verjemi, tako, kot je napisal Primož vsega ne moremo imeti in včasih ugotovimo, da ljubimo ravno tisto, kar najmanj spoštujemo……..žal nam preklopi, ko je že pozno in včasih celo prepozno!

Zakaj ti to razlagam, preprosto zato, ker ti želim dopovedat, da najprej popolnoma in definitivno pri sebi ugotoviš, ali res tako čutiš, ali res lahko ostaneš brez njega, ti res nič ne pomeni, ali pa zelo malo………….lahko, da ugotoviš, da to res želiš………………………..in v kolikor boš začela dvomit v to, prekini, to nezrlo in nedoraslo obnašanje, ter začni delat spremembe z današnjim dnem, ker sicer mu bo nekega dne prišlo do vrha, čisto tiho se ti bo odplazil, daleč stran od tebe……..in bolečina, ki bo prišla z njegovim odhodom zna bit neznosna………….ker boš za to krivila predvsem sebe.

Danes tudi vem, da pride do takšne odtujitve in nespoštovanja predvsem zaradi samoumevnosti s katero začnemo jemati partnerja in obratno……………..vsaj zase vem, da sem ga vzela, tako kot svoje predmete, ki bodo z mano, vse dokler jih jaz ne odvržem, ko jih pač ne bom več potrebovala, čeprav se takšnega obnašanja pravzaprav nisem zavedala…………..predvsem se nisem zavedala, da ga ljubim in, da moram temu primerno delati z njim………

lp zarja

Živjo, kako si preživela vikend. Jaz sem iz Ljubljane.

Zdravo Tepka;

Veš, vikend je bil po dolgem času v redu. Šla sva po dolgem času sama
brez otrok ven in sva se veliko pogovorila. In ugotovila sem, da se lahko pogovarja, če se hoče.

Kako si ga pa ti preživela.

LP

janja

Živjo Zarja;

Veš, ko sem brala tvoj post so se mi kar lasje ježili. Mislim, da si kar zadela in hvala ti za izčrpno pripoved. Zaenkrat se to meni to še ni zgodilo, samo vedno bolj ko to premišljujem bolj se mi zdi, da mislim enako kot ti.
Upam, da ga boš uspela dobiti nazaj z drobnimi presenečenji in večeri v dvoje.
Veš sem ugotovila, da vse premalo gremo malo sami “ga žurirat” brez otrok
seveda in mislim, da meni ti paše, da kar pozabim na probleme, ker se takrat lahko v miru kaj pogovoriva.

LP

janja

Pozdravljena Zarja,

rada bi te samo vprašala, ali si potem ostala brez moža ali pa sta danes še skupaj?

Gaia

Pozdrav Gaia!

Midva sva skupaj, ampak to še zdaleč ni zaključek………………nimam pojma kakšen bo, nekatere bitke so dobljene, ampak vojne ni konec!

Zdi se, da se trudiva oba…………………vendar je težko, jaz sem brez zaupanja, on bolj svoboden kot kdajkoli!

Težko je, ker bo priokus grenkobe ostal za vedno!

Edino dobro, ki sem ga potegnila iz te brozge je bil visok skok osebne rasti, vendar punce moje, verjemite to je prevelika cena……………………zato vam vse to tudi razlagam, poskuste stvar rešit na drug način, kot sem jaz, izognile se boste vsej tej peklenski bolečini…………

lp zarja

Prav razmišljaš, dejta si malo več časa v dvoje, bodita čez dan z otroci, zvečer, ko zaspijo pa prižgita sveče………………

Pravzaprav je tako malo potrebno, da ljubezen ostane, vendar je potrebno…………. če se zanjo ne trudiš, zbledi še tako močna, tega se moramo zavedati….

Jaz sem bila že na poti, da oddidem, pa mi je rekel “najlažje je odditi”, to me je ustavlo, med vsrticami sem prebrala “bori se” !

lp andreja

Ojej, take stvari se dogajajo ženskam, ki se ne poročajo iz pravih vzgibov, pač pa iz potrebe po občutku varnosti, želje po družini, abstraktnih stvari, ki nimajo skoraj nobene zveze z osebkom, ki mu dahnejo ‘da’. Edini pravi razlog je LJUBEZEN, prava, globoka, občutek pripadnosti in iz tega izhajajoči spektri čustev, ki jih ne more zamajati kaj tako banalnega kot je neznanje plavanja ali nižja izobrazba. Kako lahko zdaj napišeš kaj tako groznega, da se ti zdi pravi kmet??!!! Saj si se vendar odločila zanj!

Ne ljubiš ga in ga nikoli nisi. Zdaj pa mu obešaš napake in pomanjkljivosti, ki jih ni nikjer drugje kot v tvojem praznem srcu.

Zivjo!

Poročena sem 13 let, skupaj pa ziviva ze 16 let. tudi v najinem zakonu prihaja do kriz, vendar pa bi ti svetovala da vsak dan isces stvari zaradi katerih si sploh zacela z njim, stvari, ki si jih takrat imela rada in zaradi katerih sta zacela skupno pot.

Predvsem pa mislim da je potrebno iz zakona umaknit vse obcutke krivde in obtozevanja. Isci pozitivne stvari, daj v svoj dom pozitivno energijo.

Obenem pa poskrbi da bos imela tudi kaj casa za sebe.

Splaca se potrudit, ker najlazja resitev je locitev, vendar poznam kar nekaj parov, ki tudi potem ko so se locili niso nasli srece.

Lep pozdrav!