Spoštovani!

Stara sem 23 let. Pišem vam ker si želim spremembe. In sicer, imama fanta 5 let in imam ga zelo rada. Pa vendarle tu nastopi problem. Fant mi nudi meni potrebno svobodo (druženje s prijateljicami), ne komplicira stvari in me ima rad. Jaz na drugi strani rada zakompliciram stvari: npr, če hoče kam iti ga zaslišujem, sem ljubosumbna na prijateljice, mu očitam, da se mi ne posveča dovolj. Zaradi tega se večkrat skregava. Vem, da ne delam prav in si želim spremembe. Sprašujem vas, kako doseči, da bom bolj mirna in tolerantna?

Hvala

Urška super veš kaj je problem, sedaj pa ga moraš samo še reševati.

Kjer je volja je tudi pot.
Začne pa se v tvoji glavi in prvi korak si že naredila, drugo je sugestija, da si dopoveš, da je škoda da bi ga zaradi tega izgubila, če se imata rada. kajti šele takrat se boš zavedala kakov eliko škodo si si naredila, ko bo odšel. Pri naslednjem ne boš niti pomislila, da ga kam ne bi pustila, ali pa da bi bila ljubosumna. Tako je pri večini, zato se nikar ne uči iz svojih napak, ampak iz napak drugih. Tukaj pa imaš še možnost, da popraviš in spremeniš razmišljanje.

kanček ljubosumna, je vedno dobrodošlo, da te opominja na ljubezen, ve ostalo pa moraš dopovedati svoji glavi:
če te ima rad, je popolnoma vseeno kam gre in s kom. če pa mu boš še naprej očitala in ga zasliševala, se bo to njemu zažrlo v podzavest in bo imel vedno pred očmi in prej ko slej ga bo začelo motiti.

Ljubezen vedno zaupa. Niti pomisliti ne smeš, da bo kdaj kam šel in kaj počel, ti mu preprosto zaupaš, kajti največje zaupanje je zaupanje v svojo ljubezen, da je tvoja ljubezen tako močna, da ne misli slabega o njegovih dejanjih.

Seveda je lažje reči, kot narediti, vendar , če želiš in se boš trudila, ti bo uspelo.

ko te pa prime, ljubosumjee, pa tukaj napiši, pa bomo spet kaj lepega povedali 🙂

primož

Urška,

težko je soditi o tem, če ne poznamo cele vajine scene. Možno je namreč tudi, da nisi potrebna spremembe ti, temveč on. Morda je pa tvoje ljubosumje upravičeno? Morda pa je res malo bolj metuljev tip.
Seveda je možno tudi obratno – da vidiš strahove, ki jih ni.
Mirna in tolerantna ne moreš postati kar tako, ker se tako odločiš. Mirna in tolerantna boš šele, ko mu boš zares zaupala in pa predvsem – ko boš zaupala sebi. Ko boš toliko prepričana vase, da še pomislila ne boš na to, da bi on pogledal katero drugo.
Kako to doseči, je pa težka naloga. Če te niso starši opremili s samozavestjo kot najboljšo doto za življenje, si jo boš pač morala prigarati sama.

Primožu!

Ker sem večkrat zasledila tvoje pametne odgovore oz. nasvete me resnično zanima koliko let imaš?

Tudi tokrat se strinjam z tvojim nasvetom Urški.

Lep pozdrav.

Močno korakam v Kristusova :)))

Sedaj veš 🙂

Primož