razočarana….
Potrebujem tvoj nasvet Primož.
Počutim se, kot da ni poti naprej, kot da ni več življenja zame. Tako prekleto sama sem in to je moj večni problem. Ko ostanem sama sem popolnoma zgubljena in strah me je tega.
Kako preboleti izgubo nekoga za katerega si bil prepričan da je to kar si vedno hotel. In tudi on je čutil tako.
In potem pravi da me ljubi, in da ga boli, ker gre stran, ampak sedaj čuti da z menoj ne more biti.
Razlog je ljubosumje in stvari, ki sem jih nezavedno počela in z njimi ustvarila prepad med nama.
Na kratko; skupaj sva bila 15 mesecev, je bil in je še vedno ljubezen mojega življenja, težko sem ga sprejela, ker sem še vedno prebolevala prejšnjo ljubezen. Ampak imela sem ga zelo rada, in po 4 mesecih je postal moja prava ljubezen. Ko je bil 3 dni v Franciji, sem sla s prijateljem na Bled, (pa ne na romantični izlet, ampak iz dolgočasja na eno kavo in takoj nazaj) in to je za vedno pustilo sled dvoma pri njem. Pa sva to takoj razčistila in bil mi je hvaležen ker sem mu vse zaupala tako kot je bilo. Vem da bi sedaj 3 krat premislila ali bi šla s frendom na ta prekleti Bled.
No potem sem sla enkrat zvecer na pijaco (spet z istim frendom, ki sem ga takrat poznala ze 3 leta)in to v Oza, pa samo na pogovor, in mu nisem takoj povedala, pa me je klical, pa nisem slišala telefona, pa mu nisem takoj odpisala, ampak ko sem prišla domov. In pravi če ni bil vreden da bi mu odpisala. In morda sem sla se 10 krat na kavo s frendom v vsem času kar sem z njim in to je bilo to. Prepričan je da me je on osvajal.Halo! Tud če bi me, jaz rečem ne, ker je moj kolega, a on to ne razume, ker ve kakšni so tipi. Jaz imam z lahkoto kolega ker vem kaj počnem in imam urejeno v glavi, kakšna so moja čustva.On pač ni mel nobene prijateljice in mislim da je to problem ker me ni mogel razumeti.
Potem sem sla s kolegico na roj. dan od prijatelja, in mi je zameril, ker ga nisem vzela s seboj. Pač sem čutila da moram iti sama. Niti najmanjšega slabega namena nisem imela. On spet misli drugače. Na vse načine me je hotel prepričati da grem z njim tisti večer, samo da ne grem na zabavo.
Prepričan je, da ga nisem sprejela v svojo družbo, kar ni res, ker vedno ko sem šla ven sem mu rekla naj gre zraven in nikoli ni hotel iti,češ ženske ve pojdite kar same. Jaz pa sem bila povsod z njim, tudi na morju z njegovimi 3 kolegi, in jaz sama. In sva se kregala za malenkosti in bila trmasta in nepopustiljiva za brezveze. Pa ni nek nor ljubosumnež, sploh ne. Zaveda se da svoje prijatelje moram imeti, noče pa da sama grem z njim ven zvečer. Moja napaka je da ga nisem povabila zraven ko sem šla s kolegom na pijačo…..
Pravi da njega to zelo boli in da ne more živeti s tem, ker tega ne bo pozabil. Tega se zavedam, ker človek stvari nikoli ne pozabi, a odpustiti jih je potrebno da lahko mirno živiš. Meni tega ne zmore, kljub ljubezni ki jo čuti do mene.
Sprašujem se, ali je to res tako močna ljubezen, da je obupal….sedaj ko je najbolj potrebno da si pomagava.
Zavedam se, da bi ga morala vzeti s seboj ko sem sla s frendom na pijačo, zdaj mi je žal, ampak tega ne morem popraviti.
Nikoli ga nisem hotela prizadeti.
Sedaj je 100% prepričan, da je storil prav in na trenutke je celo srečen ker se ne muči več.Tega nikakor ne morem sprejeti. Vse je potlačil vase, in nikomur ni povedal zakaj se je odločil tako.
Kako dolgo bo zdržal tako?
Jaz pa se mučim, in ne jem, ne spim, čutim da se dušim, zato pišem, pišem tudi njemu, za kar se mi je zahvalil. Pišem samo o svojih čustvih, kako se počutim, kaj bi storila, kaj sem naredila narobe, ……ne težim mu, ali prosim…hočem mu samo pokazati kaj čutim sedaj ko ga ni.
Pravi da naj ga nekam pošljem namesto da še upam.
Zavedam se, da je nekomu to zadosten razlog da gre stran, saj smo si različni, ampak to je težko razumeti.
Hvala…..to sem morala napisati…..
Mojca,
vsakdo v takšnih trenutkih rabi kakšno tolažbo, pogovor, nasvet in vspodbudo za dobro voljo, da le ni vse tako črno kot se nam tisti trenutek zdi.
No, in tudi pri tebi je tako, jasno mi je,d a ne vidiš izhoda in kako je vsse črno,naj pa ti sedaj kot eden izmed opazovalcev tvojega problema povem, da je tako jasno kot je jasno poleti na morju, kjer vročina pripeka prek 40 stopinj. :)) Ja, rekla boš, kakor za koga, saj so tudi sedaj poleti pripeljali v bolišnico človeka zaradi ozeblin. Tako je pa tudi z nami, včasih bomo dobili ozebline samo zato ker mislimo, da je mraz. To so osebne sugestije, ki si jih ponavljamo nonstop in čez čas začnemo v njih vrjeti.
Narobe sem anredila, jaz sem slaba, jaz bi morala bolje, kako sem lahko, sem res tako neumna, ja sem, sem plehka, nevoščjiva, ja vse to sem jaz……in to samo zato ker me je zapustil fant???
Jasno, moral bi slišati še njegovo plat. Vendar odločitev je že padla, torej lahko iz tega samo kaj izluščimo in živimo naprej. tvoje vprašanje pa se glasi kako?
Najprej, malo premisliva kaj si napisala. Za vse trdiš, da si kriva in da bi morala drugače, saj veš kaj pravijo, če čebula ne bi če imela bi čebula bula bla.
No in če, če, če, če bi……bi bilo pa tako….kdo pravi, da bi bilo boljše??? Kaj pa če bi bilo še slabše????
In spet smo pri življenju, kaj je pomembno v ljubezni. spet mladostniški pregovor, ljubiti je lepo, če sta oba zato, če pa eden noče je ljubiti nemogoče….
In kaj lahko ugotovim iz tvojega pisma. Rada sta se imela, samo on ni mogel sprejeti, da si šla ti na kavo. zaključek, on je ljubosumem, brez kakršnega koli razloga.
Ja, nič nisi kriva in to kar si naredila je prav. seveda spet pod pogojem, če se on strinja s tvojo zgodbo in jo potrdi, no ampak tukaj dajemo odgovor tebi. Nikogar nimamo pravice omejevati in mu ukazovati kaj sme in kaj ne. se pravi, da grš lahko na rojstni dan sama, če hočeš, da lahko greš na kavo sskomerkoli hočeš, da greeš lahko na morje s komerkoli hočeš….v glavnem lahko vse narediš tako kot hočeš in tvoj fant nima nobene pravice biti jezen in ti očitati,d a si naredila karkoli narobe in da česa ne bi smela. Velikokrat sem že napisal, delajmo kahočemo, samo pri tem naj nihče drug ne trpi. če pa pogledamo iz stališča napak in norm, ki smo si jih postavili, pa ni to nič narobe, če greš z nekom na kavico, saj nisi delala nič drugega, kot šla s prijateljem na kavo. Saj je to norma, ki partnerstu to dopušča, a on pa ni šel nikoli na kavico. Lahko bi lahko cenil tvojo iskrenost, da si mu vse povedala, ne pa da iz tega naredi dramo, ki jo konča po 15 mesecih, češ da ne zmore več.
No in to je popolnoma prav kar je naredil. drugače bi ti in on živela v prepirih še dolgo časa. Tako pa imaš sedaj čas, da razmisliš, dko je naredil prav in se nehaš obsojati in to vzameš kot izkušnjo v življenju.
In spet sem na začetku, če, če, če……
Če ne bi bilo tako, nikoli ne bi mogla spoznati tega kar šele pride, vesela pa bodi za trenutek, ki je sedaj. Ja, ravno ta trenutek, ko tole bereš, namesto žalosti se raje malo nasmej in se veseli tega, da si to napisala in imaš sedaj kaj za prebrati in vrnila se boš nazaj in prebrala še vsa ostala sporočila, ki jih bodo ostali napisali in vsako ti bo ta trenutek dalo nekaj več, če tega ne bi bilo, tega ne bi napisala, če tega ne bi napisala, ti ne bi mogel odgovoriti in ti ne bi mogla prebrati, in če tega ne bi napisala, ne bi mogli drugi prebrati in mogoče najti v zgodbi sami sebe in se rešili predno bi bilo prepozno.
se pravi, da je ta tvoja trenutna nesreča, lahko sreča za ostale ali pa opomin, da se moramo spremeniti.
Moj stari oče je vedno govoril: vse je dobr kar znaš, tud če pit pa kaditi, nikoli ne veš kdaj ti prav pride :))) No to je malo za šalo, ampak hočem ti povedati, da moraš biti vesela, da je tako kot je, povedal sem ti, da nisi delala nič narobe, sedaj pa to sprejmi in bodi vesela, za to, ker bi lahko bilo še slabše in prevsem se veseli tega, kar še pride. kajti z vsako izkušnjo smo bolj močni in vemo, kaj moramo popraviti in kaj je za nas najbolj prav.
Saj, bo, saj bo, :))
Primož
Iz srca hvala Primož za te spodbudne besede in malo bolj realni pogled na celo stvar.
Veš, zavedam se in tudi pri sebi čutim, da nisem storila “nič” narobe, ker imam čisto vest, je pač on človek, ki s tem ne more živeti. Ampak kljub temu boli.
Pravi, da morda rabi takšno dekle, ki tega ne po “potrebovala in počela”.
Sploh ne bom nikoli dojela, kaj se mu plete po glavi….
Opazila sem da daješ zelo zrele in predvsem koristne nasvete, pa me zanima koliko si star, če ni skrivnost. Če pa je, pa bom razumela.
Hvala ti…lep dan
Draga ‘razočarana’,
najprej si moraš razjasniti, nad kom si razočarana. Če si nad sabo, poskusi raziskati v sebi, zakaj si počela stvari ( kavice, pa roj. dneve, pa Bled), za katere si natančno vedela, da bodo motile tvojega fanta. Ker nam seveda lahko natveziš, da si šla samo na ‘nedolžno’ kavico ( 10 krat???!!), sebi tega ne moreš. Ti natančno veš, ZAKAJ si šla ( hipoteze: preverjala si svoje čare, želela si malo več od življenja, nisi hotela spustiti kakšne priložnosti, nisi se bila sposobna ODPOVEDATI , pa čeprav kavici, v imenu in zaradi ljubezni in naklonjenosti do fanta, pa še pa še..).
Torej, ko boš ugotovila PRAVI razlog svojih dejanj, ki jih sedaj seveda bridko obžaluješ, boš šele na začetku. Vse počnemo v življenju z nekim RAZLOGOM, nič ne počnemo kar tako. Vodijo pa nas naše notranje potrebe in sicer po pripadnosti, ljubezni, po svobodi , po moči, po zabavi. Te razišči v sebi in jih pravilno rangiraj in tiste, ki so zate najbolj pomembne, neguj. Le tako boš v svoji naslednji zvezi lahko preprečila iste ali podobne napake. Uči se iz napak.
Vso srečo!
draga mojca,
najprej se moraš sama zavedat, da nisi naredila čisto nič narobe. Problem je bolj v tvojem fantu..očitno ne pozna zaupanja. In življenje s takim bi bilo pekel…neprestano nadziranje (kar se je pri vama že začelo), zasliševanje, dovoljevanje izhodov ipd… NIKOLI, ampak nikoli ne dovoli, da si nekdo v imenu ljubezni to dovoli. To sploh ni (prava) ljubezen. To je le potreba po moči, nadzoru in nadvladi. Čisto prav si naredila, da si povedala za izlet na Bled. Če bi fant imel poštimano pod streho, potem bi cenil iskrenost. In bi zaupal vate. Saj tudi sicer nista bila 24ur na dan nonstop skupaj.. kako ti je pa takrat lahko verjel, da si dejansko doma, sama…da nisi s kopico tipov.. 😉
moje mnenje je, da bodi vesela, da si se rešila tega krvosesa – s stalnim nadziranjem in čustvenim maltretiranjem bi te čisto pohodil. Vem, da boš rabila čas, da ga preboliš, vendar ti iskreno privoščim bolj samozavestnega, spoštljivega in predvsem bolj ljubečega fanta.
srečno!
Nisem razočarana nad sabo ker se zavedam kaj sem počela in imam čisto vest, ker nikoli nisem šla s kolegom na pijačo s kakšnim drugim namenom kot le samo kava in prijateljski pogovor.Tega sva se zavedala in jaz in moj prijatelj, tko da ne mi govort da sem preiskušala svoje čare in podobno.
In res je, NATANČNO VEM ZAKAJ SEM ŠLA, zato pač ne razumem kako lahko nekdo ki te ljubi, toliko da bi bil za vedno s teboj, dvomi, in konča zvezo, ko pa sem bila le iskrena.
In ne tvezim nikomur, še najmanj pa sebi, ker vem kaj sem počela.
Razočarana pa sem nad človekom, ki mi izpove ljubezen, pa jo z dejanjem zanika.
Prijatelja poznam že 3 leta, in se oba dobro zavedava kakšen je najin odnos. Tudi on ima svojo drago. Če imam fanta pač ne kažem svojih čarov drugim, ker taka sem.
Prijateljem se ne mislim nikoli več odpovedati, ker sem to storila samo enkrat (zaradi prve ljubezni), in so mi stali ob strani, ko sem rabila oporo.
Vedno pa lahko omejim srečanja z njimi….tako kot vsi….
Če bi šla pa s prijateljico na Bled in kavo pa bi bilo vse ok…….ja,ja
lep dan
Mojca, ne se razburjat, vzemi vse kot šolo, vsako mnenje je dobro, samo sprejeti ga moraš.
predno te kaj razjezi, se umiri, parkrat vdihni naredi en sprehod in šele nato piši. Boš videla, koliko stavri se da videti v drugačni luči.
vsi se učimo in to celo življenje.
primož
Ojej, si se razkurila, še vedno me pa nisi prepričala o tvoji popolni nedolžnosti. Daj, pojasni, zakaj je le treba iti na kavo na Bled? Ker tam pogovor lepše steče? In zakaj se je treba dobiti s prijateljem zvečer? Tudi jaz imam prijatelje, tudi moške prijatelje, pa mi na misel ne pride, da bi hodila z njimi ven zvečer sama. Tudi zato, ker bi s tem vrgla slabo luč na mojo zvezo in bi ogrozila dobro počutje mojega dragega. Prijateljstvo se lahko neguje na tisoče drugih načinov, se ti ne zdi?
Nihče ne zahteva od tebe, da se prijateljem odpoveš, obnašaš še kot otrok, ki mu kdo hoče kaj vzeti. Zrelo in odraslo pa je, posebej še če imaš fanta, ki je občutljiv na te zadeve, uskladiti svoj stil življenja z njegovim. Si sploh pomislila na obratno situacijo – kako bi se počutila ti, če bi on vodil svojo prijateljico na kofetarske izlete in večerna srečanja? Bi ti bilo všeč?
Dokler boš na svojih ‘okopih’ in boš branila samo svoj prav, ti ne kaže dobro za tvoje prihodnje zveze.
Hvala Primož, sej vem da bo bolje.
Sem še nekaj poskušala in upala, da bi si premislil pa vidim da ni upanja za naju. Pravi da sedaj je tako kot se je odločil najbolje, da pa ne ve kaj bo čez nekaj let….Ne vem kaj si misli!!
In če bi še karkoli naredila zanj, bi bilo že pravo prosjačenje in metanje pod noge.
Nima smisla…..
Lep dan
She,
razumem Mojco, šla je zvečer na kavico ko je bil fant v Franciji. Pa četudi ne bi bil, ne vidim razloga, zakaj ljudje ne bi smeli it s kom drugim ven, razen z mano???
jaz sem na dan s 100 različnimi ljudmi, tudi z ženskami in ni vse smao posel, ampak preprosto kakšna debata ob kavici. velikokrat zvečer grem ven in se vsedemo, načeloma ne poslovno, ampak kljub temu beseda teče tudi o poslu, poleg tega pa izveš še veliko drugih zadev, širimo si obzorje, poanata pa je v glavi. In to vsak v svoji. Kaj tebi pomeni ta kavico zvečer z prijateljem.
Včasih je koruza res samo koruza.
No in druga glava, v mojem primeru tudi glava moje žene. Kaj si ona misli pri tem ko grem jaz ven. Povem ji vse, kam bom šel, včassih grem tudi nenapovedano, pa ji potem povem, kako ej do tega prišlo in zakaj sem šel.
Ker pa si oba zaupava, niti ne pomisliva, da bi šel kdo zaradi drugih razlogov s kom ven. ampak je že bilo pomembno in je bil razlog, pri tem pa oba paziva, da drug drugega ne prizadeneva.
Še vedno pravim, zakaj bi morali kogarkoli omejevati, da bi moral delati po naših merilih???
če pač nekomu merila niso všeč, morta že prej it narazen.
primož
Kaj bo čez nekaj let tako nihče ne ve, ampak sama si povedala, nima smisla….
primož
No, Primož, tukaj bi pa tudi jaz nekaj dodala. Sam praviš:
Ker pa si oba zaupava, niti ne pomisliva, da bi šel kdo zaradi drugih razlogov s kom ven. ampak je že bilo pomembno in je bil razlog, pri tem pa oba paziva, da drug drugega ne prizadeneva.
Kaj pa če s tem dejanjem drugega prizadeneš, kot je bilo v tem primeru. Kaj ni rešitev takega problema POGOVOR, kot navadno ti svetuješ, posledica tega pa KOMPROMISI?!
Skratka, povedal ji je, da ga to moti, Mojca pa ni bila pripravljena skleniti kompromisa (npr. da bi šla s prijateljem na kavico po dnevi in mogoče v njegovi prisotnosti…)
Mislim, da s tega gledišča je precej kriva tudi sama.
Za prepir sta vedno potrebna najmanj dva.
Lep dan še naprej…
Lili,
pametno razmišljaš, vendar se postavi vprašanje, kdaj ji je to povedal, prej ali že potem ko mu je povedala.
najbolj se strinjam z trditvijo, potrebna sta dva in to za vse. Zato bom težko rekel, da ni bila nič kriva. vendar še vedno mislim, da nihče nima pravice, nikogar omejevati, ne prej ne potem. Zakaj ga tako moti? Saj ni ne prej ne potem nič narobe naredila, razen šla. To je lahko samo eno, njegova ljubosumnost, ljubosumnost pa zna biti včasih tudi bolezen in vir vsega prepira.
In kot sem napisal na koncu, bi potem morala nehati že davno prej.
primož
Težko vam razložim kaj on čuti, ker še sama ne morem razumeti….
Da ga je Bled prizadel mi je povedal takoj ko sem prišla domov, in pomenila sva se in je bilo ok. Bil je vesel da mu nisem zamolčala.
Potem nikoli nisem šla s kolegom več na Bled, ker sem vedela da ga to moti, in tudi mene bi (normalno) na kavo sva vedno šla pri DNEVNI SVETLOBI, ponavadi takoj po službi, le enkrat samkrat sva bila zvečer zunaj. In tudi za to sem mu povedala.
Saj vem da ga je to motilo, saj sva o tem GOVORILA, zato sem se tudi opovedala tem srečanjem, in sem šla samo nekajkrat na kavico, in za vse je vedel. Niti enkrat mu nisem zamolčala kje in s kom sem. In je to sprejel. Pravi tudi da ni nikoli dvomil v to da sem ga prevarala.
Torej???
Nikoli pa ni pozabil teh dogodkov, ki so bili čisto na začetku najine zveze. In tukaj je težava, ker mi tega ne more odpustiti. In s tem ne more živeti, ker ga tako boli in sedaj ne vidi prihodnosti z mano.
V glavnem, tale Bled je bil pač “napaka iz dolgočasja” nek nedeljski popoldan v prvih dveh mesecih najine zveze, in ne nek planiran izlet s kakšnim čudnim namenom. Moja vest je čista. Očitno pa me je stal prihodosti z njim….
Če bi lahko zavrtela čas nazaj…….
Hvala vsem…
Hvala Brita,
čutim da me morda res razumeš, ker si še vedno ne znam razložiti zakaj se je tako odločil.
Vsi mi pravijo da nisem storila nič narobe, in ker se tega tudi sama zavedam, mi je še toliko težje ker se je končalo kar brez smisla. Pa bi se tud frendom odpovedala, kar je spet napaka, ker bi potem mene slej ko prej nekaj motilo v najin zvezi,če bi jo nadaljevala.
Še vedno pa upam, da si morda premisli…..čeprav ne vem, ali je tukaj sploh še kakšna prihodnost, če je že sedaj obupal, ko to sploh ni bil tak problem….sprašujem se kaj bi šele bilo kasneje….
lep dan
OJ!
Jaz pa mislim, da ce bi ga kdaj vsela zraven s tvojim frendom na pijaco (tu pa tam), bi morda tvojega kolega spoznal in bi razumel, da sta prava prijatelja. Svtar bi bila sigurno drugacna…
Glede Bleda je pa res cudna zadeva. NMorda ima fant obcutek, da vsak prosti trenutek iskoristis za kolega. Kolega Bled (na kavico), kavice sem, kavice tja, skupja ven zvecer…. Ne vem.