Kdaj je seksa premalo ali preveč?
Pozdravljeni!
Stara sem 30 let, moj fant pa 32. Skupaj sva štiri leta in imava velik problem (zame predstavlja to problem, zanj pa ne). Ljubiva se 1x na teden po pol ure, od tega je 3 minute seksa. Meni je to premalo in ne morem izvedeti pravega razloga, zakaj se noče večkrat ljubiti z mano. On pravi, da je vedno utrujen in da se mu zato ne da. Drugačnega odgovora ne dobim. Veliko stvari sem že poizkusila, da bi si želel večkrat ljubezni in seksa z mano, pa ni bilo nič boljše. Ni strasten in imam občutek, da sploh nima več poželenja po seksu. Tudi erotika ga sploh ne zanima več, kar po moje malo čudno za moškega. Imam pa ga zelo rada in ga ljubim, zato sem pripravljena še veliko narediti za izboljšanje zveze, če pa ne bo šlo, se bom pa verjetno kar sprijaznila z dejstvi in živela z manj seksa, kot si ga želim.
Kaj mi svetujete in kaj mislite o vsem tem: kdaj je seksa premalo, kdaj ga je preveč in kdaj ravno prav?
Hvala za odgovore!
maruša,
to je pa čisto enostavno, zate ga je premalo, zanj ga je preveč ! Saj to že veš, samo rada bi razumela, zakaj ga je zanj preveč?
najprej vprašanje: Ali si mu sploh povedala, da si ga želiš večkrat, da bi rada vsak dan, da bi rada tako in drugače in ali i mu kdaj povedala kakšne so tvoje želje in potrebe?
Drugič, ali sta se kaj pogovarjala zakaj mu ni do sexa, kar je očitno in ali ima kakšen problem, ga kaj muči, je s čim nezadovoljen, bi rad kaj drugega….?
Najprej pogovor, pogovor, pogovor in to ni enkratna zadeva, kajti tako kot je problem nastajal, tako ga moramo tudi reševati, ne gre to v enem dnevu skozi z enim pogovorom, tudi sami popravki niso dobri v eni noči, za to se je potrebno potruditi in to kar nekaj časa.
Ti ga imaš rada in si zanj pripravljena sprejeti tudi manj sexa, uh kako lepo si to povedala in sedaj še eno vprašanje, ali ima on tudi tebe tako zelo rad, da bi se odpovedal svoji lenobi do sexa in ti ustregel vsak dan?
pa kaj ste slepi??????????????????????
Vi bi zanja dali celo življenje, njemu pa se ne da potruditi niti za en sex? Lepo vas prosim, jasno pa je, morate tudi kaj narediti, da bi lahko bilo bolje, to pa pomeni, da morate vstrajati pri reševanju problema, se pravi težiti k pogovoru in iskanju rešitve, če po pol leta truda in pogovorih ne dosežeš napredka, ali pa je erzultat, da se mu ne zdi vredno potruditi, da bi se pogovarjal ali pa vssaj kakorkoli reševal nastali problem, potem moraš sprejeti dejstvo, da ga imaš ti zelo rada, samo on tebe nima tako zelo.
Kajti v ljubezni je tako, kolikor daješ toliko prejemaš. No pri tebi je drugače, ti daješ on prejema in ti slepo čakaš.
Nikakor nočem rečt, da ga moraš pustit, ampak moraš sebe postaviti v prvi plan. Pri vama ni problem sex, ampak razumevanje, kaj je to skupno življenje. Skupaj sta samo na isti poti, če bodo te poti šle narazen, bodo pač šle, in če imaš nekoga res rad, se boš močno potrudil, da mu boš ustregel, tako eden kot drug.
Razmisli in začni z pogovorom ostalo boš pa sama videla kam bo prišlo.
Primož
Če ti ni do seksa, se boš zelo zelo težko potrudil, da boš večkrat seksal zaradi partnerjevih potreb. To je neke vrste posiljevanja samega sebe… Vprašanje je le, zakaj mu ni… Tudi jaz sem imela podoben problem. Veza je bila dolgotrajna in oba malo naveličana eden drugega, ampak tudi drugi so, pa kljub temu redno seksajo. No, pri nama se ni obneslo, imela sem občutek, da mu nisem privlačna, počutila sem se, kot da nisem več prava ženska. V zdajšnji vezi je vse drugače.
So pa načini, da stvar izboljšaš, če si želiš. Naredi malo vetra v razmerje. Pripoveduj mi kaj žgečkljivega, obleci kaj erotičnega, kupi kakšno revijo o spolnosti, pa jo skupaj pregledujta, ne boš verjela, kako močni bodo učinki… Samo vprašanje, če boš s tem zadovoljna. a ni bolje imeti nekoga, s katerim se skladaš pri potrebah v spolnosti…
Živjo Maruša,
jaz imam skorajda identičen problem. S fantom sva skupaj 7 let (imam 29 let), toda pomanjkanje strasti se je začelo že pred približno 4 leti. Poskusila sem marsikaj, od vsega je pogovor še najmanj zalegel, ker se o tem enostavno ni hotel pogovarjat – da je za njega pač vse OK. V glavnem, nikamor nisem prišla. Potem sem počasi nehala vztrajat in nekoč sem ga, sicer brez namena, toda prav gotovo v želji po samopotrjevanju, prevarala. In potem se je v meni nekaj obrnilo in spoznala sem, da mi on pomeni ogromno in da ga za ni na svetu ne želim izgubiti (žalostno, da sem ga morala prevarati za to…) in da ga pač moram sprejeti, kakršen je. Sam ve za moj skok čez plot. Toda, hočem reči, nekateri ljudje pač čutijo šibkejšo željo po spolnih odnosih kot drugi. Od kar sem “nehala težit”, da je sexa premalo, je najin odnos 100% boljši. Seveda, sexa je še vedno premalo, toda kadar je, je ta enkraten. S fantom se tudi sicer razumeva zelo dobro, imava podobne hobije, podobne stvari naju zanimajo in veliko se presmejiva skupaj. In jaz sem prišla do te točke, da mi že veliko več pomeni, da se samo objemava, božava ipd., na samo spolnost sem nekoliko pozabila in ne pogrešam je več. Saj ne pravim, da je to dobro, samo vsak pač najde svoj izhod. Mislim, da ideala ni in da ne moreš vedno imeti vsega. Jaz ga samo zaradi sexa ne bi nikoli zapustila, ker skupaj preživljava nekaj tako globokega in lepega, da preprosto ni vredno.
Srečno!
AjA
Hojla!
Si že pomislila na to, da te morda tvoj dragi vara in se “spraznjuje” drugod? Moški po navadi želijo sexati 3x na dan, 14x na teden, milijon krat na leto, vsepovsod, kjerkoli, kadarkoli – če le ljubijo svojo ljubljeno. Saj veš – ni ga lepšega kot seks z ljubljeno osebo. Tisti počasni, ko se oba komaj premikata, pa gledata iz oči v oči, ali pa imata oba oči zaprte, pa se kljub temu gledata, se čutita….
Samo toliko v premislek – ni nujno, da je pri tebi tudi tako. Morda pa je vseeno na svetu vsaj en frigiden moški pri 32???
LP,
Miha
Hvala vsem, ki ste prebrali moje pismo in mi napisali vaša mnenja.
Mihatu: Sem 100%, da me ne vara, ker se vidiva vsak dan in tudi vprašala sem ga, ali mu je kakšna druga všeč in ali me vara. Rekel je, da ne in verjamem mu. Sicer pa, če ni iskren in zvest, bom to enkrat že zvedela.
Sedaj sem se odločila, da moram najprej urediti določene stvari v življenju, katere so odvisne samo od mene. On mi zelo pomaga in me spodbuja pri reševanju mojih problemov in težav ter za to sem mu zelo hvaležna. No saj mu tudi jaz pomagam pri njegovih težavah in problemih.
To bo trajalo največ dve leti, da jaz uredim svoje stvari, potem pa bom videla, kakšno bo takrat najino intimno življenje. Takrat se bom bolj posvetila najinemu “problemu”, če bo še problem. Do takrat pa bo toliko seksa, kot ga bo on hotel (1x na teden); ne bom se več obremenjevala s tem, da mi je to premalo. Mogoče pa se bom jaz spremenila in mi bo v redu, tako kot je sedaj; če pa se ne bom spremenila, bo verjetno konec zveze. Bova videla, ali bova še srečna skupaj.
LP vsem, ki to berete
Draga Maruša!
Za poprečno žensko je polurno ljubljenje (v čem je v tvojem besedišču razlika med ljubljenjem in seksom) v smislu doživljanja in izražanja svojih čustvenih potreb, premalo. Ženske smo bitja nežnosti in precej bolj hrepenimo samo po dotiku, božanju, crkljanju, kot moški. Poskusi s tem, da fanta večkrat na dan pobožaš, objameš, ga poljubiš. Nič v smislu napeljevanja na spolnost, preprosto bi s tem začenjal kljub vsakodnevni utrujenosti spoznavati, kaj tebi veliko pomeni in ne poznam človeka, ki mu taka nežnost ne bi ugajala. Slej ali prej te to spodbudi, da bi začel to partnerju vračati.
Tudi kar se spolnosti tiče je tako. Ženska potrebuje za spolnost dosti več časa, priprav, predigre itd. kot moški. Partnerja je potrebno naučiti, da spolnost ni samo nekaj trenutkov, kolikor on potrebuje ,da doživi izliv, ženska pa od tega prav dosti ne more imeti. Sama živim s fantom, s katerim se ta teden tudi poročiva, in se znava crkljati cele dneve in noči. Do poroke sva sklenila z odnosi počakati, se pa zato znava drug drugega lepo vznemirjati itd. Oba si želiva dosti nežnosti in spolnost je za naju nekaj, za kar si vzameva čas in si nameravava vzeti tudi po poroki. Pa moj fant ni kar od vedno tak. Sama sem ga naučila, kako prijetno je občutiti dotik, božanje, objem, poljub in sedaj ne vem, kateri koga več boža. Hodiva pa od konca marca, ne nekaj let. Upam, da sem ti dala kakšno idejo. Želim vama, da bi se čim bolje razumela. Sicer pa iz svojega poklicnega dela (dosti svetujem parom, zaročencem in poročenim) vem, da so ponavadi močne razlike na enemu partnerju pomembnem področju, pri tebi je to področje spolnosti, težave pri trajni zvezi in če se partnerja ne znata uskladiti na približno isto mero, trajno to ne gre, ker je eden vedno prikrajšan in trpi zaradi tega, drugi pa se vedno sili, kar tudi ne gre. Predvsem pa se pogovorita o tem in mu svoje želje odkrato povej. Pri partnerstvu je najprej partner, potem vsa služba, sploh, dokler zveza še ni trdna je pomembno ta odnos ves čas graditi, si jemati za partnerja aveč časa.