obdržati otroka?
S fantom sva že nekaj časa skupaj in se zelo dobro razumeva, se imava rada in vem, da me ne bi nikoli zapustil, prevaral ali karkoli drugega. Zdaj pa obstaja velika možnost, da sem zanosila. Oba si otroka zelo želiva in razmišljava o skupni prihodnosti, pa vendar je problem le v tem, da me do poklica loči še eno leto šolanja. Stara sem 19 let in sem ravnokar končala 3.letnik srednje šole. Vem da bi bili starši veseli, nama pomagali in mi potem omogočili šolanje pa vendar obstaja en majhen kanček dvoma…
Kaj bi vi naredili na mojem mestu?
andreja,
verjetno si zanosila po naključju. vse je odvisno od tega, kako zreli osebi sta, kako se razumeta in kako se bi končala debata o tem, med vama dvema.
kakšne so razmere v vajini družini, praviš, da bi ti pomagali starši. naj povem, da sem pristaš tega, da bi otroka obdržala in ga vzgajala, če si le prepričana v to, da bi zmogla in se počutiš dovolj močno. Fant pa ti bo moral stati ob strani.
imeti otroka je zelo lepo, ampak tudi odgovorno. vendar iz energije tovjega pisma, ti predlagam, da sprejmeš posledice, kot dejanje, ki te bo v življenju nekaj naučilo. predvsem pa upoštevaj še vsa vprašanje, ki sem jih zasstavil. vse pa je odvisno od tebe in tvojega fanta.
Želim ti lahko samo obilo sreče in veselja ob novi izkušnji, ki je lahko zelo lepa, če jo sprejmeš z vsem srcem.
ko pa boš naletela na težavo, pa se lahko vedno tudi na nass obrneš in bomo skupaj poiskusili najti rešitev.
primož
pogum 🙂
Ja res se je zgodilo po naključju. Tudi jaz sem za to, da bi ga obdržala. Mislim, da sem dovolj močna, zavedam pa se tudi odgovornosti, ki jo otrok prinaša. S fantom se zelo dobro razumeva in mi vedno stoji ob strani, ter mi zatrjuje, da bo ob meni ne glede na odločitev. Tudi on je bolj za to, da bi ga obdržala. Starše bi res malo šokirala novica, vendar vem, da bi me tudi oni podpirali, saj bi bil le njihov prvi vnuk.
Hvala na prijaznosti!
Andreja
Še en predlog, če se odločita da ga obdržita, to nej ne bo izraz negotovoti, ampak enega samega veselja. pokažita, da sse zavedata, da ne bo vedno lepo, ampak sta vesela in si te preiskušnje želita, seveda pa lahko priznata da upata na kakšno pomoč od babic in stricev ter tet.
ne bojta pa se pokazati, da sta ob teh trenutkih srečna.
primož
Očitno še nisi zrela za materinstvo. In če boš otroka obdržala zato, ker drugi tako pravijo, ne boš prav srečna. Otrok je ogromna obveznost, ki ti življenje popolnoma spremeni, na to pa moraš biti pripravljen in si ga zares želeti. Zelo mlada si še, po moje te zanima zaenkrat še vse kaj drugega kot otrok. Če je to res, zelo dobro razmisli, preden se odločiš.
Torej, po moje si želela slišati odgovor, naj otroka ne obdržiš.
Sicer sploh ne bi spraševala…
Postanem kar malo jezna, kadar preberem kakšno tako cvetko. Sorry, ampak zdi se mi, da je deklica potrebovala samo malo spodbude v pozitivno smer. Res je mlada, ampak če si mlad, narediš toliko več in hitreje!!Katerim sanjam se bo morala odpovedati?Moja sošolka je imela detece na sredi faksa, pa ga je končala med prvimi, medtem, ko so najini sošolci živeli svoje sanje po barih in diskotekah. Danes je zadovoljna mamica z družino, ko je številčno malo nad povprečjem, da pa si duška še tudi na kakšnem drugem področju. In je srečna, kot je človek pač lahko. Lahko pa pogledam svoje sošolce, ki so pri iskanju sanj pristali na tako realnih tleh, da potrebujejo pomoč psihiatra. In niso srečni! Pač eden od skrajnnih primerov! Kdo pa ima vse? Andreja, bodi vesela, ker boš mlada mamica, ki bo imela ravno zato, ker se je prepustila materinstvu še dovolj energije tudi za druge stvari!
Jaz sicer nisem bila v takem položaju,malo podobno pa.Delala sem že skoraj 3 leta,po 4 mesecih poznanstav sem zanosila,tip popolnoma drugače neodgovoren,vse sem se morala sama odločit.Otroka sem obdržala in danes mi tako fulllll NI žal da sem ga.To je moje edino sonce v življenju,saj s fanto sva še skupaj,vsak na svojem domu,finančno mi kaj dosti ne pomaga.No saj ni važno, ali bova ostala skupaj ali ne,ni mi žal da nisem šla delat splava in ne morem si misliti kar slabo mi postane ko se spomnim da pa ni malo manjkalo pa bi ga šla.
Želim ti veliko sreče sploh če se boš odločila da ga obdržiš!
Kljub temu, da si stara šele 19 let, mislim, da bi lahko nosila odgovornost za svoja dejanja. Menim, da, če je človek dovolj star, da spolno občuje, je tudi dovolj star, da razmisli o “posledicah” ali ne? Predvsem pa bi ti rada iz srca čestitala in zaželela srečo, saj imaš podporo pri fantu in pri svojih starših, kar je najpomembnejše. Obdrži otroka,materinstvo je nekaj zelo čudovitega, mislim, da ženske zelo polepša, postanejo zrelejše in odgovornejše. Jaz pri svojih 31 letih nimam te sreče, saj mi še vedno ni uspelo da bi zanosila. Sprejmi to malo bitjece, nikoli ti ne bo žal. Za kakšno drugačno odločitev pa bi ti bilo kasneje lahko zelo žal. Držim pesti,uspelo ti bo!
Želim ti vse lepo!
eva
Andreja!
Verjamem, da je sprva šok, ko zveš, da si noseča, če tega nisi pričakovala.
Naj ti povem mojo izkušnjo:
Moja punca je zanosila, ko sva oba študirala, stanovala sva v študentskem domu. Oba sva bila presenečena, živčna, zmedena, skoraj obupana. Otroka sva vseeno imela, bilo je kar nekaj “problemov”, če lahko tako imenujem skrb za dojenčka in potem otročička. Na koncu sva oba doštudirala, predvčerajšnjim je najina hčerka polna pričakovanj začela prvi razred devetletke.
Ne predstavljam si, da je nebi imel, če pomislim, mi predstavlja največjo srečo v življenju… To je moja izkušnja, tvoje okoliščine so nekoliko drugačne.
S fantom se morata skupaj odločiti. Če bosta rekla DA, potem vedita, da vaju čakajo preizkušnje (potrebno bo dokončati šolo ob otroku, manj bo časa za druge stvari in še kaj) prepričan pa sem naslednje: ko boš otroka prvič vzela v naročje v porodnišnici boš vedela, da sta se odločila prav, takrat boš prepričana.
Pogovorita se tudi z vajinimi starši.
Andreja!
Verjamem, da je sprva šok, ko zveš, da si noseča, če tega nisi pričakovala.
Naj ti povem mojo izkušnjo:
Moja punca je zanosila, ko sva oba študirala, stanovala sva v študentskem domu. Oba sva bila presenečena, živčna, zmedena, skoraj obupana. Otroka sva vseeno imela, bilo je kar nekaj “problemov”, če lahko tako imenujem skrb za dojenčka in potem otročička. Na koncu sva oba doštudirala, predvčerajšnjim je najina hčerka polna pričakovanj začela prvi razred devetletke.
Ne predstavljam si, da je nebi imel, če pomislim, mi predstavlja največjo srečo v življenju… To je moja izkušnja, tvoje okoliščine so nekoliko drugačne.
S fantom se morata skupaj odločiti. Če bosta rekla DA, potem vedita, da vaju čakajo preizkušnje (potrebno bo dokončati šolo ob otroku, manj bo časa za druge stvari in še kaj) prepričan pa sem naslednje: ko boš otroka prvič vzela v naročje v porodnišnici boš vedela, da sta se odločila prav, takrat boš prepričana.
Pogovorita se tudi z vajinimi starši.
Hay Andreja,
vem, da sta se s fantom sedaj mogoče že odločila, kaj bosta naredila v primeru, da si noseča, ker je od tvojega pisanja preteklo že mesec in pol.
Vendar moj nasvet: zahvali, da si noseča in da boš lahko imela otroka, ker je veliko parov, ki ne morejo imeti otrok, čeprav si jih zelo želijo in bi dali vse kar imajo, da bi jih dobili. Vem iz lastnih izkušenj. Srečno naprej!
Otrok je ena zelo velika odgovornost, in če pri sebi veš, da boš zmogla, se kar hitro loti vseh priprav za dojenčka in seveda predvsem upam, da boš imela res podporo vseh.
Vseeno pa veš sama najbolje, če lahko računaš na svoje bližnje in njihovo podporo.
Res pa je da je mlada mamica biti, nekaj zelo lepega in čudovitega, če seveda imaš ob sebi že rečeno podpirajoče ljudi:-))
LP Esy
Zdravo,
moje mnenje je, da si premlada za otroka. Otrok je velika obveznost, otrok ti spremeni življenje v celoti. Mislim, da pri svojih letih imaš veliko drugih stvari ki jih lahko počneš, saj si šele začela odraščati, in uživati v življenju. Seveda otrok prinese tudi veliko, ogromno užitkov, tako da….seveda, odločitev bo tvoja in samo tvoja.
Zanosila sem takoj po maturi in obdržala otroka. Iz lastnih izkušenj ti povem, da sem komaj zmogla. Otrok je velikanska odgovornost in ti popolnoma spremeni življenje. Konec je mladosti, ostane še samo prilagajanje otroku, partnerju in staršem. Naložiti del skrbi za otroka tudi svojim staršem je pa milo rečeno skrajno neodgovorno. Saj ni zanosila tvoja mati, da bi morala sedaj, ko je že malo v letih ponoči vstajati , previjati otroka, ga voziti k zdravniku itd. Otrok je vsekakor radost in sreča, toda mladosti je nepreklicno konec! Verjemi mi! Če si pripravljena zatajiti svoje potrebe in želje ter se popolnoma posvetiti novemu bitju potem ni dvoma kako se moraš odločiti. Nikar pa ne misli, da je to igrača, ki jo občasno pelješ na sprehod in ponosno razkazuješ…
Premlada za otroka?
Lepo te prosim. Ti, Nives imaš kakšnega? Skoraj dvomim. Ljudje kljub otroku, ali pa prav zaradi njega lahko dosežejo vse stvari, po katerih hrepenijo. Otrok ti da toliko powerja, da se ti kar naenkrat cel svet zjasni. Jaz čutim, da šele sedaj, ko sem mati, zares vem kaj hočem. Zgodilo se mi je celo, da sem malce prezgodaj ponovno zanosila. Ostala sem tudi brez službe, z družinico pa živimo v najemu, od ene plače in moje socialne podpore. Priznam, včasih me grabi obup, vendar se za nič na svetu ne bi odločila za splav.
V tvojih letih, Andreja, sem imela splav. Res je, da sem bila takrat z nasilnežem, kateri bi verjetno uničil življenje meni in tistemu ubogemu otroku. Vseeno je bila grozljiva izkušnja podpisati tisti papir, s katerim dovoliš, da tvojemu zarodku prekinejo življenje. Je pečat, ki ti ostane na srcu vse življenje, če si le malo srčen človek. Ko pa je desetletje za tem v meni zorelo zaželjeno življenje, sem se še močneje zavedela, kakšno strahoto sem bila takrat storila.
Andreja, imaš vse blagoslove. Fanta, ki te spoštuje in te ima rad. Starše, ki se bodo gotovo prvega vnuka zelo razveselili, gotovo ti ga bodo velikokrat popazili, da bosta lahko s fantom kam šla. Šolo si skoraj končala, tisti letnik boš pa ja sfolgala in tudi učitelji ti bodo gotovo malo pogledali skozi prste. Ko boš stara toliko kot jaz, boš še vedno mlada, luštna in polna energije za žure, potovanja po svetu in tvoj otrok bo že toliko star, da bo lahko šel s tabo tudi na prekoceansko ladjo ali na koncert Siddharte!
Vsako življenje je dar, v vajinem primeru pa še posebno, saj imam občutek, da je otrok že sedaj ljubljen. Veliko je pregovorov v našem jeziku in eden celo govori, da kar si želimo, zmoremo storiti. Tako bosta tudi vidva.
Poznam primer. Fant je postal očka pri 22-ih letih, mamica njegove hčerkice pa pri 18-ih letih. Lani sta dobila ša drugo hčerkico, mamica je maturirala, on je zaposlen in od delu študira, njuna zakladka, pa imata sedaj 4 lata in 2 leti. Res pa je da imata zlate starše, ki jima pomagajo, kadar potrebujeta varstvo za otroke.
ZIVLJENJE JE DAR!