Zdravo! Imam nekaj vprašanj glede moje ljubezni. Stara sem 23 let in imam 8 let starejšega fanta s katerim se zelo dobro razumem. Imava se zelo lepo hodiva v kino, na sprehode, izlete, kolesariva itd. Najino spolno življenje je odlično samo nekaj me na njemu moti a še sama ne vem kaj človek me sicer privlači vendar nisem popolnoma zaljubljena vanj. Ne vem kako bi sprememnila mišljenje do njega kot je na primer ” komaj čakam da me pokliče” Ali pa ko pravi da bo prišel k meni mi je vseeno ko pa pride mi je pa ful dobro. Je zelo dober fant samo nisem prišla do tega kaj me odbija in zadržuje. Ne znam si reči da ga imam rada, vendar ko sva skupaj je moje mišljenje drugačno. Ne vem v čem je fora. A se komu to dogaja da ko nista skupaj ga ne pogrešaš in ne misliš nanj ko pa sta skupaj je pa vse tako lepo da ne moreš verjet?

LP dunja

Dunja,

zakaj bom spet ponovil najbolj znani rek, da to kar imamo ugotovimo šele potem ko to izgubimo. Druga resnica pa je, če ne probaš ne moreš vedeti, vendar moraš sam nositi svoje posledice.

ljubiti ali ne ljubti, ponavadi smo z nekom predvsem zaradi navade, ampak od nas je odvisno, kaj v življenjju hočemo. če se še iščeš in ne veš kaj bi rada, potem je bolje biti sam in to iskati, kajti veliko težje je razumeti tiste, ki šele pri 50 letih življenja z nekom, spoznajo, da pa on ni pravi za njih in da sploh niso živeli.

Torej, odločitev je v nas samih, kaj anrediti, da bomo lahko rekli to je to, kar smo želeli in če smo želeli narobe, da si priznamo in s to napako živimo, za prihodnost pa i obljubimo, da je ne bomo nikoli več ponovili.

primož

Zivi in ljubi, zakaj vprasanja!?!?

Po mojem mišljenju ni nujno, da se ljubezen začne z zaljubljenostjo. Pa me je tudi morilo nekaj časa. Samo potem se zaveš, da zaljubljenost tako ali tako mine čez nekaj časa. Zaljubiš se lahko v trenutku, za ljubezen pa se rabi čas. Včasih tudi kako leto ali dve, da se zaveš, da človeka ljubiš in si srečen z njim.

Sicer pa ima tudi to, da ne koprniš cele dneve po nekom, svoje prednosti. Lažje živiš svoje življenje, se ukvarjaš s hobiji in se zaveš, da z nekom nisi zaradi nuje, ampak zaradi tega, ker si se tako sam odločil. Ljubezen ni to, da stalno čutiš do nekoga sama pozitivna čustva in si stalno ves na trnih, kdaj se bosta srečala. So obdobja, ko je tudi ravnodušnost vmes, pa kakšna jeza, ampak to so krajša obdobja, ki minejo.

Zdej odvisno kakšna stopnja ravnodušnosti je pri tebi. Praviš, da se imata lepo, ko sta skupaj. Pa se veseliš, ko veš, da bo prišel k tebi, se veseliš lepih skupnih trenutkov? Morda se preveč obremenjuješ s tem, kaj naj bi čutila do njega. Če se boš sprostila in nekaj časa pustila občutkov prosto pot, ne glede na to kakšni so, boš morda čez čas začutila, koliko ti fant pomeni. Sama boš morala analizirati tvoje občutke, do kakšen mere te ta fant privlači.