Prosim vse moške in tudi ženske da mi skušajo razložit.

Imela sem več letno razmerje z svojo ljubeznijo. Preselila sem se k njemu na kmetijo in njegovim staršem. Pomagala sem po svojih najboljših močeh. Hodila v službo in delala še doma. Toda fant je želel vedno več. Vedno več si je nalagal dela, sebi in meni…. Nisem več zmogla. Želela sem, da greva živet za sebe, ali da postaviva hišo na drugem koncu kmetije. Pa je odvrnil da bi bilo preveč stroškov, dela, pa tudi ne vidi smisla, ker smo imeli novo hišo. Želi živeti z svojimi starši, kljub temu, da pozna svojo mamo in mene, da se ne razumeva najbolje… Med nama z mamo je prišlo do konfliktov, vendar je fant lepo pustil, da sem vse sama uredila. Ker če bi ga jaz zapustila in bi se sprl s starši ne bi imel nikogar (to mi je povedal). Mene je morilo. Nikoli ni bilo časa za naju. Ni naju bilo. Bile so le nedelje brez dela preživete večinoma z njegovimi starši. Enkrat na leto teden dni dopusta, ko je komaj čakal da pride domov. Vsak dan je klical starše, brata, sestro. Sprijaznila sem se z delom, vendar pa ne s tem, da bom celo življenje živela z njegovimi.
Zapustila sem ga in odšla. Nisem pa mogla prekinit stikov z njim. Slišiva se, vidiva. Rekel je da bo ostal tam kjer je, da si bo v petih letih ustvaril to in ono…. Jaz pa si preprosto želim samo to, da bi bila z njim, da bi bila skupaj. On bi pa rad imel vse (starše, mene, kmetijo…) S tem se ne morem strinjat. Žal. Kaj mislite o tem vi? Kako bi vi ravnali? preprosto ne bojim se dela, temveč življenja z njegovimi starši, ker ni bilo zasebnosti. Vedno gledat, da ja ne prizadeneš koga, da imaš pospravljeno, da je to in ono. Tega sem sita. Gledanja na druge, pozabila pa sem nase. Ko sva šla v trgovino, sva gledala da bova je nazaj do takrat in takrat…. Od tega se mi je že vrtelo. Samo razmišljanje zdaj to, zdaj ono, za sprostitev pa kava z njegovimi..
Zanima me, kaj bi storili na mojem mestu? Naj grem svojo pot brez njega? In zakaj ne more živet samo z mano? Nikoli nisem zahtevala, da prekine stike s starši, vendar preprosto ne morem več…

Pika,

če noče, noče, in nikoli ne bo želel drugače. pet let pravi?……ki se bodo zavlekli tja do 50 let. nekateri so zasvojeni tako nekateri drugače, nekateri pa z delom.

Dokler , pa naj se sliši še tako kruto, ga ne bo zadela kakšna preiskušnja, recimo bolezenska, ne bo spoznal smisla življenja, ti pa tudi ne smeš živeti zaradi njega, ampak zaradi sebe.

pa kaj, če ga ljubiš, če boš preveč z njim, ne boš znala več živeti.

Pojdi, kajti tvoja pot je samo tvoja, vsi ostali pa so samo potniki, ki se ustavljajo ob premikajočem se gostišču, kadar naletijo nanj, so pa prav lepo postreženi.

primož

Zelo pogumen korak si naredila!!
In…edini pravilen: Tvoje življenje je samo tvoje in kako naj boš prijetna oseba do drugih, če nisi najprej sama do sebe! Če ga še tako ljubiš, se poraja vprašanje, ali tudi on ljubi tebe, če ti jasno pove, da od svojih staršev ne gre??!
Glavo pokonci in ozri se okoli sebe, morda pa je to priložnost, da v tvoje življenje vstopi nekdo drug, a ne preden ne pometeš s starim življenjem. Ne moreš hoditi naprej po svoji poti, če se kar naprej oziraš in vračaš nazaj k bivšemu. Če si se tako odločila si se z namenom!! pojdi naprej…
Res je težko, a morda te že za naslednjim vogalom čaka….

pozdravček, držim pesi, da boš močna in se imela še naprej rada…
AjdaA

Pravilno in pogumno si se odločila, da si odšla. Vseeno pa imam občutek, da imaš še vedno preveč stikov z njim, da te lahko prehitro prepriča, da bi se vrnila. Poglej, dokazala si, da si dovolj močna, da greš, torej si lahko tudi dovolj močna, da se ne vrneš. Verjemi, nikoli ne bo odšel od staršev.
Veš kaj je rekel notar, ko sva prišla z bivšim možem naredit predlog za razvezo zakona? Vsi mladi bi se morali prvi trenutek, ko začnejo živeti skupaj, odseliti od svojih staršev, pa čeprav pod šotor in s piknik mizco.
Ampak če je nekdo pač preveč navezan na starše, mu bodo vedno prvi in ni pomembno, koliko pri tem trpi njegova družina.
Zato… Bodi močna še naprej! Nekega dne bo prišel tisti pravi…

vsi poznajo stavek:staro pa mlado ne gre skupaj! zivljenje imaš takšno kakršno si narediš. če tebi ni odgovarjalo tako je pravilno da si odšla. kar se tiče ljubezni do njega si ga ljubila ampak očitno kljub temu to ni bilo to. pojdi naprej če pa je to to bo pa premislil in mogoče pravilno odločil za vaju oba. čas svoje prinese….

Prav razmišljaš, da si ga zapustila. Ker pritiski bi bili vedno večji, nazadnje že vidva zaradi vsega ne bi shajala skupaj, narazen bi šla pa tudi težje, ker leta delajo svoje. In bi lahko postala živčna razvalina. In tudi, če ga imaš še tako rada, ni vredno dan na dan trpeti zaradi obremenjenosti z njegovimi starši. Saj tudi njega ne morem kar počez obsodit, ker verjetno tudi kmetija spremeni zadevo – z njo je še bolj vezan na svojo, bom rekla, primarno družino. Ampak v takem okolju bi bila ti vsak dan manj srečna.
Če se postavim v tvojo kožo – ne bi zdržala.. Moj fant me je sicer kar razvadil, ker me nekako ˝postavlja pred svoje starše˝… Ampak na dolgi rok se mi zdi za zdrav odnos to edina možnost.
Nazaj se ne vračat, ker tudi če bi bilo par dni drugače, bi bilo verjetno hitro po starem. Če ne more živet bolj ali manj samo s tabo (seveda se ne prekine stikov), moraš svojo pot. Tudi če se ti srce trga, moraš. Nekoč sem bila v podobni situaciji, ko sem morala poslušat razum in ne srce. Bilo je grozno težko, ampak ko sem prebolela, sem se počutila, kot bi mi nekdo odvzel kamen z vratu. Po drugi strani je tudi zanj škoda, da si ne bi ustvaril svoje družine, ker je prav žalostno gledat odrasle ljudi, priklenjene na svoje starše in brez svojega življenja. Če sta res za skupaj, to je vidva za skupaj, ne ti za k njegovim, potem poskusita drugje. Če se mu pa ne zdi vredno se potrudit in zaživet s tabo kjerkoli, potem boš v njegovih interesih vedno capljala nekje zadaj – žalostna in jezna..
Postavi svoje meje in če imaš občutek, da obstajata samo VIDVA oz. VI, se ga znebi, in postani TI.

Popolnoma prav si naredila, da si odšla. Upam, da si fantu razložila to, kar si tu napisala. Očitno ga imaš še vedno rada, vendar tudi on bi te moral imeti rad, da bi vajina zveza lahko uspela. On pa ima trenutno bolj rad svoje starše in kravice, prašičke, njive in koruzo in in in….

Pogovori se z njim in ga poskusi prepričati, da se bosta preselila, vendar naj se s tem strinja, da ti ne bo nekoč očital. Drugače pa si najdi novo ljubezen, ki bo bolj podobna tvojim predstavam o fantu in možu. Ti si uredu punca in s teboj ni nič narobe. Smisel družine in odnosa dveh, ki se imata rada ni samo v delu in imetju, ki bi si ga ustvarila. Smisel je tudi v počitnica, v sprehodih, v kramljanju ob svečah ,….

Veliko ljubezni
lili

Pika mislim da je tvoja odlocitev pravilna. Vem, da je bilo hudo zapustiti svojo ljubezen. Zivljenje, da se nonstop oziras na druge in pozabljas nase, pa tudi ni vredno. Jaz pravim, da mladi in stari ne gredo skupaj in da “ta mlada” na domu izvoljenca vedno “nasrka”, saj nikdar ni dovolj pridna, delavna, marljiva … seveda v oceh njegovih starsev.

Pojdi svojo pot brez njega. Ce te dovolj ljubi bo spoznal, da ne more brez tebe in bosta nasla resitev in zazivela zase.

SRECNO

Mislim da si naredila pameten in pogumen korak v svojem življenju in niti enkrat ne pomisli, da si storila napako. Tak moški, ki ne posluša želja osebe, ki ga ljubi očitno ne ve kaj ima in je očitno,da mu ne pomeniš dovolj, da bi se kdaj posvetil tebi. Bolje je da si ugotovila, da tako življenje ni zate sedaj kot pa šele čez par let, ko bi bila mogoče že poročena in bi imela še otroke. Vedi pa, da je vsaka stvar za nekaj dobra in tudi ta tvoja odločitev te bo nekaj naučila. Verjemi da je nekje nek moški, ki te bo znal cenit, saj si očitno zelo dobra, delovna punca. Ko pa gre za ljubezen in za tvoje življenje pa se mi zdi, da moraš biti malo egoističena, saj te drugače drugi povozijo in trpiš celo življenje. Očitno ga imaš resnično rada, ampak verjemi, da te ni vreden.

veliko sreče v življenju
cma

Hvala vam.
Težko prenehaš imeti nekoga rad, ko vidiš da tega ne bi bilo treba. Nisem zahtevala od njega, da zapusti kmetijo, da ne pomaga staršem. Preprosto, da živiva zase. On pa vidi le stroške… in ta čas ko bi zidala hišo, bi lahko on kupil to in ono ter s tem služil. Tudi njegov brat in sestra so zelo navezani eden na drugega. Pa sta si ustvarila dom drugje. Ampak nista srečna v zakonu in zato sta kar naprej pri nas. Veliko si pomagajo in to me ne moti. Moti me, ker nisva mogla nikamor sama. Vedno je spravil zraven koga od svoje družine. Vsak dan je bil kdo na obisku, skratka nič miru. Podobno kot še ena na forumu. Vendar nama je bilo lepo skupaj. Imela sva cilje, želje. Preprosto noče niti slišati, da bi živel kje drugje. Tu mi je usojeno mi pravi. Potem sem rekla prav, samo imejva vse ločeno. Ni šans. Med tednom kuha njegova mati, med vikendi jaz. Vedno vsi. Kot bi dobila vso družino. Ko je bilo treba dati kakšen predlog so se odločili kot družina (mati, oče, brat, sestra in on). Vstati je treba zgodaj, da potem pijemo kavo skup. Za 8 marec dobimo vse enake rože. Od nečakinje, ki ima 4 leta do matere ki ima 60let. Vedno in povsod gleda najprej nanje. V bistvu se mi zdi da je imel že od vsega začetka v glavi to, da bom odšla, starše, sestro in brata pa bo imel skoz, oni ga ne bodo zapustili. Včeraj mi je bilo zelo hudo, ko me je poklical, mi govoril da me pogreša….in kaj dela. Povabil me je, da bi prišla grabit seno. Poklicala sem vedeževalko (št. sem dobila na forumu) in mi je povedala, da naj grem čim dlje vstrn od njega. Da bo imel drugo, imel družino….. To vem da bo imel, ker sva si oba zelo želela otroka, vendar zaradi pogojev jih ni bilo. Vem da se bo poročil, imel otroke. Vse to vem in mu privoščim. Ampak v mojem srčku je črv, ki mi ne da miru. Zakaj nisem jaz tista? Odločila sem se, da grem ker mi je bilo težko biti na drugem mestu. In verjetno ne bi nikoli bila v duši srečna. Po drugi strani pa se sprašujem ali ne pretiravam. Kako ste druge/gi sprejeli dejstvo da je vaš bivši lahko srečen z drugo/gim z vami pa ni mogel biti?
Skušam ga pozabiti in enkrat mislit samo nase. Vendar v teh nekaj mesecih ni velikega napredka.

Ko boš dobila drugega, boš z lahkoto pozabila in ugotovila, kakšno srečo imaš sedaj, ko nimaš njega.

Potrpi

vse mine, ko pride boljše.

priMož

Primož je napisal prav: šele ko boš dobila drugega, boljšega, boš videla, da si imela srečo, da se je tako končalo.
Tudi jaz sem se z bivšim fantom kar naprej kregala zaradi njegovih: bratec je izkoriščevalec prve vrste, mamica pa posesivka, da ji ni para. In ko sem mu kdaj kaj rekla, je bil takoj ogenj v strehi. Zdaj spet živi doma pri mamici in bratcu in jaz sem prav vesela, da doma ne čakam več nekoga, ki mu drugi pomenijo več od mene. Kar naj bo z njimi, jaz pa bom imela nekoga, ki mu bom pomenila največ, tako kot on meni.
Katero vedeževalko si pa klicala? Lino?

Čao!

Pika, veseli me, da si zbrala moč in odšla….tale varianta vajinih stikov in po dolgem času kar sta narazen, da te on povabi “grabit seno”…HAALOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO!!!

Pa kaj on ne pozna ničesar drugega kot KMETIJO!?!?!?!?!?!?
Kaj si mu ti potem samo dodatna delovna sila na kmetiji in ker si že ravno tam, te ima tako rad kot kakšen traktor seveda z dodatno opremo – človeško toplino!??!?!?!?!?!?

Pojdi stran, prekini prepogoste stike in si najdi moškega, ki te bo na “seznamu” uvrstil dlaeč na prvo mesto!!!!

LP in veliko sreče!

Špela

poskušaj ga pozabiti pa čeprav ti je težko. Če se boš vrnila nazaj pod enakimi pogoji kot tam vladajo sedaj boš samo dokazala, da sama sebe nimaš dovolj rada, ker dovoliš da si na drugem mestu. Tudi jaz sem mnenja, da mladi in stari ne grejo skupaj, vsaj v isto gospodinjstvo ne. S svojomi ali njegovimi starši se lahko zelo dobro razumeš in ohranjaš stike le če se vidiš vsake toliko časa za klepet ali družinsko srečanje, ne pa če tičite kar naprej skupaj. Vem da je težko, a ti svetujem, da v tem primeru upoštevaš nasvete nas na forumu, saj boš v nasprotnem primeru pokazala, da tudi sama sebe ne ceniš in jim tko dovolila, da še naprej ravnajo s tabo tako kot so do sedaj. Ne vem če imam pravico tako govorit ker pač ne poznam celotne situacije,tebe ter njega kot osebe hkrati pa sem stara šele 19 let in verjetno nimam dovolj izkušenj (ali pač, saj sem tudi jaz že doživela veliko slabih stvari). Če se sama postavim v tvoj položaj tega sama sebi ne bi dovolila.

Zgodba, ki si jo opisala je hkrati tudi zgodba mojih staršev. Kaj se je pri nas zgodilo? Ločila sta se in zdaj je že 7 let od tega. Oba sta danes bolj srečna, tudi partnerja sta si našla, ki ju podpirata. Za nas otroke, pa je zgodba drugačna. Zato ti predlagam, da razčistiš sama pri sebi kaj bi rada še predno bodo poleg otroci. Kakror pa si napisala, ti predlagam da greš svojo pot in G. Pravi bo nasel tebe oz. ti njega. Moreš pa se seveda tudi potruditi.

LP in veliko sreče v življenju.

Ja jaz bom nezenjsi do tvojega…
Najprej pa pravilno si se odlocila in ti verjetno ni lahko za taksno odlocitev ce ga ljubis ali si ga ljubila.
Ocitno je da je on tisti ki tukaj mora razcistiti.
Ne vem kako in koliko sta se o tem pogovarjala.
Stirnjam se z nekom da prekinitev stikov ni za to da se bosta potem cez nekaj casa zacela pogresati pa bosta spet spustila kriterije .

Kakorkoli veljalo je najti pravilni nivo pogovora ze takrat.
Zdaj ce ljubezen in custva so se…sigurno vama jih vesolje ni zastonj dalo…
Bi se distanciral in njega pozval da razcisti doma najprej s sabo in potem z njegovimi. Namrec ce je sedaj popusitl bo tudi naslednjic pri drugi osebi.
Skratka bo v nekem vecnem konfliktu ki se ga se sam ne bo zavedal.

Vprasal bi se ce so ta custva vredna tega da mu odprto poves kaj mora razcstiti …seveda pa je to odvisno od ivoja in sposobnosti pogovora med vama…Ce pa custev ni vec pazi ne govorim o potlacenih custvih ne govorim o jezi…govorim o custvih ki so v tebi ne glede ali so potalcena ali niso…
Vse poslati v tri krasne je vedno mozno….
Pa veliko ubranosti ti zelim

Preberi si knjigo od Marjana Košička: “Človek imej se rad” in ugotovila boš, da je tvoj partner tipičen “mamin sinček”, kar pomeni, da verjetno nikoli ne bo znal biti zrel moški in bo vedno upošteval starše in ne tebe.