Neke noci sem sanjala precudovite sanje… Sanjala sem, kako v knjiznjici srecam fanta, v katerega se zaljubim na prvi pogled, ceprav v resnici v ljubezen na prvi pogled sploh ne verjamem. Tudi ta fant se je vame takoj zaljubil in to je bilo to- konec sanj. Za cel naslednji dan pa mi je ostal le en dober obcutek in natancna slika obraza tistega fanta. Se celo razmisljala sem o tem, kaj bi le storila, ce bi ga srecala kje v zivo, a nato sem si rekla, da so to le sanje in kaj taksnega sploh ni mozno…
Isti dan pa sem zvecer po dolgem casu odsla malo na chat. Klepetam tu malo, tam malo (povecini brezveze), ko me naenkrat ogovori nek fant, s katerim pa je bil pogovor res vredu in je trajal skoraj do 4. ure zjutraj (to se mi ze tudi dolgo ni zgodilo). Nato sva ostala bolj ali manj na mail kontaktu in cez en teden po prvem pogovoru sva se ze zmenila za srecanje v zivo. Se sama sebi sem se cudila, da sem na to tako hitro pristala, ker to ni ravno moja znacilnost. Zato pa sem si rekla: ok, grem, kaj bo pa bo, saj od tako malo pogovorov res nimam dosti pricakovati… Bom pac sla tako malo iz radovednosti…
In napoci tisti dan- dan srecanja… Bila sem prva na dogovorjenem mestu in cakala, cakala, ter cakala in si ze mislila, da je to tudi lahko le dobra potegavscina, ko naenkrat na moji levi k meni pristopi nekdo- ON! Ampak ne samo on kot osebek s chata, pac pa tudi on iz sanj! Nisem mogla verjeti! Ko sem zagledala tiste oci, tisti obraz,… vse isto kot pri fantu iz sanj! Seveda so takoj, ko sem ga zagledala, na povrsje prisle tudi sanje izpred enega tedna in vsa ta enakost.
S tem fantom sem nato prezivela cudovit dan in tudi druge podobnosti iz sanj so se ta dan prikazale: srecala sem namrec sosolko, ki je ze nisem videla celo leto in je prav tako imela svojo vlogo v tistih sanjah!
Sedaj pa res ne vem, kaj naj se recem- je to mozno?? Je mozno, da sanjas o nekom in ga potem tudi v resnici srecas? Da sanjas o kaksnem znancu in ga nato srecas cez kaksen dan- to sem ze slisala. Ampak temu, kar se mi je zgodilo, bi se nato pravzaprav ze lahko reklo vizija oz. nekaksne vrste videnje v prihodnost in to celo v sanjah!
Hmm cudno, saj si res nisem mislila, da kaj taksnega obstaja in da bi se to celo meni zgodilo.

Lep pozdrav!

Meg,

seveda je vse možno, saj veš kaj pravijo, živemu človeku se vse pripeti. In kot sem danes že enkrat napisal, življenja nimamo v lasti, imamo ga samo na posojo. Torej življenje nam daje, to kar nam je namenjeno, kako pa to sprejmemo, je pa naša odločitev, ali bomo s tem zadovoljni ali ne.

pravlice ne bi obstajale, če ne bi bilo v njih kaj resnice. Torej….

Nihče ne sanja o tem, kar bi bilo zanj brez pomena.

Saj veš kako je je to, ko si nekaj tako močno želiš, da pozabiš na vse drugo in se osredotočiš samo na eno stvar, potem se ta najverjetneje tudi uresniči. ne 99.99999% temveč 100 % želja.

Primož

p.s.
še ena možnost je, lahko pa, da imaš kakšno posebno sposobnost, za katero pa še ne veš???? kaj pa vem, ni da bi jo kar tako zanemarili. pa previdno s tem.

Odgovorila ti bom s svojo zgodbo….

Nekoč sem tudi imela čudne sanje, ki so se pravzaprav razblinile, ko sem se zbudila….vsega pa sem se spomnila, ko se je tole res zgodilo…čez kar nekaj mesecev…

V sanjah sem sanjala nekega fanta, ki ga nisem že svoj živ dan videla, in to sem sanjala, da sva skupaj tesno objeta in zavita v odejo, ter se cartljava,ob vznožjo postelje, na tleh kjer sva sedela, in nama je zelo lepo…celo občutek topline in pripadnosti sem takrat sanjala…ko veš, da v sanjah ničesar ne čutiš….

No in kot sem rekla, sem tole pač pozabila, oziroma pustila, saj so bile le sanje…dokler…..

….se s svojim prvim fantom nisem znašla v točno tistih sanjah…bilo je popolnoma enako, celo enake besede so se spregovorile…res da je trajalo tole le nekaj deset sekund, pa še to zato, ker sem v realnem življenju jaz takrat skočila pokonci in mu povedala vse….jah on se mi je samo nasmehnil, in mi rekel, da je tako in tako vedel da sva si usojena:-)))

Sedaj pa je minilo že dobrih osem let od takrat, in več kot sedem let že nisva z njim skupaj….res pa je da me velikokrat zaloti misel, ko se spomnim, na ta dogodek, in nato si zmeraj rečem…..

….veliko je stvari, ki so nam usojene, da bi se zgodile, in se zgodijo, z našo pomočjo ali pa tudi brez nje, ….vendar le pa mislim, da ni nikjer nikogar in ničesar, ki bi nam garantiral prihodnjost:-)))

Zato, ne vem, rekla ti bom le uživaj dokler lahko….in ne razbijaj si glave kako in zakaj je tako kot je:-)))

Sama si v mislih ob taki priložnosti velikokrat zapojem pesem Parnega valjka…Pusti nek traje….:-)))

Čav