Tukaj še ena smola:) Imam namreč drugačno situacijo, pa vendar podobno. Bila sem z nekom, ki je bil par mesecev z neko punco, do katere( po njegovih besedah) ni čutil pretirano veliko. Potem je situacija nanesla, da sva bila skupaj midva. Kakorkoli je že obsojanja vredno, on je bil pobudnik. Meni je bil vedno zelo všeč in bi lahko stokrat vedela, da je v razmerju, takrat ti ne pomaga popolnoma nič.

Za nami je mukotrpno leto! Letanje od ene k drugi, nekaj časa celo z obema, dokler nisem jaz te punce poklicala in je vse prišlo na dan. V glavnem, bolečina pri bolečini.

In danes… po štirih mesecih, ko je bil z menoj, še vedno ne ve. In mu je bivša prišla diskretno povedat, da bi bila še vedno z njem. In spet tema. In jok, bolečina in žalost. Vem, da sem se sama spravila vanjo, ampak si ne morem pomagat- težko je, če imaš priliko in imaš človeka rad. Kot sem imela tistega junijskega večera lani rada njega. In sploh če misliš, da sedaj pa si vendarle našel svojo polovico, da je bolje, da gresta s punco narazen sedaj, kot čez 5 let, ko bodo otroci. In če ti govori, da do nje ni nekaj veliko čutil. Vendar.. ljudje začutimo bolečino šele takrat, ko nekoga izgubimo. In to se je zgodilo njemu.

In kaj naj sedaj? Čakam večere, da bom lahko šla spat in vsaj v tistih trenutkih pozabila? Na razočaranja, bolečine, upe, sanje. Ja, naredila sem grdo stvar. Ampak, če bi bilo med njima vse idealno, potem bi lahko skakala naga okoli njega, pa ne bi mignil niti s prstom proti meni.

Boli. Res močno boli. In nikomur nikoli ne privoščim take bolečine. Pa čeprav je sestavni del življenja. Žal…

Hej razumem te, pa še kako.
Tudi jaz sem nesrečno zaljubljena on pa je po osemih letih našel novo mlajšo, ki ima lahko otroke, jaz pa ne.
Sploh ne obsojam nje, ampak njega.Počutim pa se kot izrabljena cunja.
Pa še videvam ga z njo. Vem kako boli, verjemi.
Nisem idealna, verjemi da ne. Tudi jaz imam napake, ampak vseeno bi bil
lahko drugačen do mene.

Tolažba:

Morda pa čes res celi rane. Upanje ostaja in umira vedno zadnje!!!!

Ja, vem, da boli.Ampak vcasih se moramo sprijazniti z dejstvom, da vsega ne bomo nikoli razumeli-ker se custev vcasih ne da razumeti.Vcasih zaradi custev delamo stvari, ki jih razumsko nikoli nebi.In ko custva niso vec tako mocna, se tovcemo po glavi.
Verjamem pa, da ima lahko rad dve hkrati-in koliko je takih, moskih in zensk! Samo vecina se jih zna, zmore zadrzati…In obicajno tako stanje traja samo nekaj casa…scasoma vsak nekako spozna, koga ima rajsi.Ti sama pa se bos morala odlociti, ali se ga kljub mukotrpnemu letu splaca cakati?Kaj, ce bo po tem casu spoznal, da ima rajsi njo, drugo?Mogoce bi s tisto punco moral biti vec kot par mesecev, da bi spoznal, da ona res ni zanj?Ker nekaj je nevarno tukaj: neizpolnjena ljubezen je lahko vecna.
Zdrzi, in se prepusti casu.Zelim ti vse najboljse!

Kaj si mislila s tem, da je neizpoljnena ljubezen lahko večna?

lp

Se strinjam, z vsem! Ampak sploh ne vem kaj mi je… tako lahko je seči po telefonu in zavrteti številko. Toliko malo, pa slišim njegov glas. In njemu se sigurno to zdi fino. še ena, ki ne more brez njega. Bi se sama brcnila nekam, ampak sedaj zelo težko drugače. Zakaj mora bit vedno le čas tisti ki zaceli rane?
Ufff, se sama sebi smilim:) Hvala za lepe besede.

Ce ljubezen ni doziveta in izziveta, lahko traja vecno.Vecno si lahko slikamo najlepse slike, najboljse predstave, vecno jo lahko idealiziramo.Zakaj so vse najvecje ljubezni nesrecne?Ker niso izzivete-ce bi bile, ne bi bile vec navecje.