Prvič sm zašla na ta zanimiv forum, no mogoč, pa niti nism zašla. Ne morm si pomagat drugač, kot da napišem en mejl, kr prav zares rabm nekoga, da mi pove, karkoli, sam da vem da me kdo sliši. Vsa fora je v tem, da mi je že tole pisanje o svojem problemu kr ena težka stvar, res se težko odprem ljudem, dolgo traja, da jim zaupam. Pa saj mam nekaj res dobrih prijateljic, fanta trenutno ne(mimogre, kmal bom dopolnila 23 let),a zadnje čase se mi res zdi da sem sama na tem svetu, da me nihče zares ne razume, ne vem.
V glavnem, hočem povedat, da sm vedno bolj zaljubljena v enga fanta, s katerim sva kolega že kr neki časa. Pred časom sva si končn res dobila, ful sva se ujela, res je bila lepa noč. Skor preveč popolna. Problem se pojavi sedaj, ko je on tud ful nor name in si želi resno stvar, mislim, da sva oba za poskusti zares, a v sebi me je pa tak prekleto strah se mu dokonč prepustit, se mu odpret. Pa ne mislim telesno, ne, strah mi je ljubiti. Tak, priznam. Pa ne morem več tako sama naprej, vem, da hočem in si tud zaslužim boljši lajf, želim ljubiti in tud biti ljubljena, pa kakorkoli izpeto se to že sliši. Sama sebe poskušam bodriti in se opogumljati, pa mi ne uspeva najboljš. Ma kdo kak nasvet, da mi bo lažje sprejeti ljubezen v svoje življenje? Da mu res pokažem kdo sem…

tud če noben tega mojga mejla ni prebral do konca(vseen upam, da je kdo), pa morm rečt, da mi je že malenkost boljš, mal bolj že vse jasno, pomaga,če spravim to iz sebe, da napišem kaj me teži, pa čeprav popolnim neznancem
…hvala kdorkoli že si.

Lotus, zato pa smo tukaj, da se lahko zaupaš in nihče ne bo za tabo s prstom kazal, še posebej ne, če imaš tako lep problem.

Nikar se ne boj ljubiti, če sta se zaštekala, kar lepo poiskusita. Veš kaj pa je v ljubezni najlepše, več ko jo daješ, več jo imaš in ne glede če ne bo šlo, boš v sebi vedno vesela, če le boš v ljubezni iskrena in jo pokazala takšno kot je. Zakaj? Nisi bila nezvesta svoji ljubezni in to je tisto pravo. KAjti ljubezen sama te bo varovala, da bi naredila kaj narobe.
Kajti celo življenje se boš sekirala, če se ne boš upala odpreti v vsej svoji veličini, pa naj bo rezultat kakršen koli že bo, če že ljubiš, ljubi popolno, kajti nikoli ne veš, kdaj boš lahko nazadnje.

Le zaupaj ji in bo vse dobro.-

Primož

Tako kot ti pravi Primož. Prepusti se ljubezni, naj te ne bo strah.
Tudi če na koncu ugotoviš, da ni to tista prava, je pa ena stopnica več na poti k pravi. Samo daj si priložnost, dovoli si ljubiti in biti ljubljena.

In kaj tako zelo hudega se ti lahko zgodi, se se odpres?
Kaksni so tvoji najhujsi strahovi?
Ti bo zrasel se en nos? Bodo lasje postali zeleni? Bradavice?

Dej no. Tudi ce bi se kdaj izkazalo, da si naredila napako, bo to vse, kar je.
Napaka. Ki jih delamo vsi, vsak dan. Nic tragicnega, nic smrtnega in niti
slucajno nisi edina na svetu, ki to daje skozi.
Torej pogum.

Strah te je, da boš trpela, če se ne bo izšlo. Daj punca, zaupaj si, da boš preživela, četudi se razideta. Ker to sedaj veš, se ti s tem vprašanjem sploh ni treba ubadati, zato uživaj v vajini zvezi. Za prihodnost pa si slikaj same lepe prizore, ker podzavest ponavadi uresniči tisto, kar si mislimo.