Bolj ko opazujem ljudi, bolj se mi dozdeva, da srečnih parov sploh ni več.
Ali niso nekoč govorili, da se za vsakega najde res tista taprava oseba? Pa ne vem, če to res drži. Imela sem fanta in skupaj sva bila prelepih 7 let, nato sva se razšla. Imela sva se kot v pravljici in jaz sem mislila, da je to to, pa že ni bilo, če sva šla narezen. Od tega je minilo že 2 leti in pol, jaz pa se skoraj vsak dan spomnim naj oz. govorim o najinih dogodivšinah.
Sama govorim, da sem ga prebolela, pa nevem, če to povsem drži. Saj mojega tipa s katerim sem 5 mesecev, v mislih dostikrat primerjam z njemu. Skoz se nekaj pritožujem, v glavnem nič mi ni všeč. Ko ga kakšen dan ne vidim, pa ga full pogrešam in čutim, da ga imam rada. Čeprav ni vse kot v pravljici, kar vztrajam, ker se bojim samote in ker za skupno življenje ne bi bil slab. Vem da je tole pismo čist zblojeno, ampak, tukaj res ne vem kaj naj.

xy…

vse tako nekaj poslplošeno, bojiš se samote, verjetno ne bi bil slab za skupno življenje……a nisi nekoliko prekruta do njega, da ga tako držiš na laži in mu daješ lažno upanje???

To kar čutiš od tistih 7 let pa je nič drugega kot navajenost na neko življenje, ki ga bi morala sedaj spremeniti, pa se ne upaš spoprijeti z življenjem in to drugačnim, zato pa vedno primerjaš, kar je zelo grdo do tega partnerja. Življenje je vsak dan drugačno in jih nobena leta ne morejo zapečatiti, kajti bistvo je ta trenutek in ne včerajšnji ne prihodnji.

Malo se zamisli, koliko časa boš še živela in ali ne bo morda prepozno , da bi nekomu izkazala ljubezen, a se boš potem žrla za nazaj?

Če ne veš, kaj bo prinesel čas, je zadnji čas, da začneš sedaj delati na tem trenutku.

Primož

Dokler boš premišljevala za nazaj in primerjala pretekle občutke z sedanjimi, si ne boš mogla ustvariti še enega zadovoljnega razmerja, ker imaš še kar razmerje z bivšim fantom. Prava ljubezen niti ne obstaja. Ni ene in edine ljubezni, zato ne verjemi, da je priložnost že zapravljena. Vsaka ljubezen je prava, pa naj traja kolikor že traja. Mislim, da bi bilo grozno, če bi obstajal samo en partner s katerim bi se ujeli kot v pravljici, ker bi morali imeti hudičevo srečo, da bi ga našli. Na svetu je veliko ljudi, s katerimi se lahko odlično ujamemo in jih ljubimo. Bodi hvaležna za teh prelepih sedem let. Verjetno se jih boš vedno rada spominjala, samo naj bo to res samo spomin. Pusti bivšega v mislih, naj gre svojo pot (lahko si celo predstavljaš, da se posloviš od njega, se mu zahvališ za vsa ta leta, ko si se imela lepo z njim, mu zaželiš lepo življenje, si rečeš, da bo s tabo vse ok in ga glej z nasmeškom na ustih kako bo odhajal, ker zate se začenja druga pot, ki pa ne bo nič manj prijetna, samo ustvariti si jo moraš kot tako). Poskusi s tako vizualizacijo, saj izgubiti ne moreš nič. Ne boj se izgubiti upanja, da bi bila skupaj prav z dotičnim bivšim fantom. Začni verjeti, da lahko prav take občutke, morda celo boljše, doživiš tudi z drugo osebo.