Pozdravljen Primož in vsi ostali, ki boste znali svetovati.

Za uvod najprej ena manjša predstavitev: poročena sem 12 let, z leto dni manj starim otrokom. Zakon zgleden, po današnjih normativih bi lahko rekla celo srečen.

Ampak – vedno je en ampak.

Na začetku najinega zakona je bil mož prilično ljubosumen na moje moške prijatelje. Da ne bo pomote. Nobeden od naju ni prišel v zakon kot nepopisan list papirja. Moji moški prijatelji so bili prijatelji in zgolj samo to.Njegove ženske prijateljice so bile prijateljice in zgolj to.
No, za mir v hiši in glede na spremenjen način življenja, ki ga je vnesel v hišo otroček, sem zamrznila tovrstna prijateljstva. In potem je bil mir.
Povedati moram, da se sama nikoli nisem ukvarjala z ljubosumjem. Možu sem verjela in mu zaupala. Zato mi tudi ni bilo jasno, zakaj se on zganjal prepih okoli tega.

No, potem pa se je zgodilo nekaj, kar mi je postavilo svet v drugačno perpektivo.
Mož je začel prijateljevati s sodelavko. Sprva sem gledala na stvar kot čisto preprosto in jasno.
Vendar se je to prijateljstvo počasi začelo stopnjevat do take mere, da se mi je prižgala rdeča luč.
Ko sva se z možem o tem pogovorila, mi je zatrdil, da je zgolj prijateljica, da nimam vzroka za preplah, ter da delam iz muhe slona.
Začasno sem se zadovoljila s takim odgovorom, vendar so se dogodki odvijali po nekih čudnih smernicah, ki so mi govorile, da je zadaj še nekaj več.
Po vsej verjetnosti ni. Ampak – tu zdaj nastopi ta ampak in moje vprašanje:

Je možno, da se človek (v tem primeru moj mož) toliko spremeni, da postane ne-ljubosumen (oz. ali je postal ne-ljubosumen zaradi tega, ker ni imel povoda za to?) in da so ti občutki, ki me prevevajo, moje lastno ljubosumje? Tega občutka namreč še ne poznam, zato ga ne znam kategorizirati. Moram povedati, da me ob tej prijateljici obhajajo občutki jeze in včasih nemoči, ker ne vem kaj (če sploh), se skriva zadaj?

Žal sem imela priložnost to žensko spoznati (kolikor pač lahko sploh spoznaš nekoga ob par srečanjih)..in ostala sem slabo: precej boljše izgleda kot jaz, mlajša je, prikupna…najhuje pa je, da ji glede na izjave, ki so prišle iz njenih ust, ne gre zaupati.

Mož je rekel, da če me vsa zadeva toliko moti, da bo pač z njo prekinil prijateljevanje..ampak (spet)…po drugi strani se mi zdi nepošteno, da bi se vtikala v njegova prijateljstva, ker nimam pravice, da bi mu izbirala ljudi, s katerimi lahko prijateljuje in s katerimi ne.

Tako: v grobem sem vam opisala svoj problem. Vem, da ni velik, mi pa povzroča marsikatero sivo las.ž

Nekako sem dvignila roke v stilu: naj naredim karkoli, prihodnosti ne morem niti videti niti je določati…zatorej: zakaj bi se sekirala?

Želim vam miren in shlajen vikend in vas prosim za vaša razmišljanja.

Ne vem kaj naj ti odgovorim, če si si že sama. Res se nimamo pravice vtikati v prijateljevanje partnerja, dokler ni prijateljevanje še kaj več, kot samo prijateljevanje. Bi pa bil jaz sam zase najslabši mož, če ne bi mogel biti najboljši zaupnik in prijatelj svoji ženi.
Če imaš nekoga rad, ni življenje samo zato ker pač je, ampak zato ker imamo nekoga radi. Ljubosumje vsekakor lahko izgine, nisi pa povedala, če imaš sedaj tudi ti prijateljice in prijatelje in koliko si z njimi. Zgledno povprečno srečna družina. Le kaj je to? Zakaj smo ljudje tako hitro zadovoljni z povprečnim. Ker je to nek današnji trend pa bodimo še mi takšni.
Imaš vso pravico, da dvomiš in si nekoliko ljubosumna, nimaš pa pravice se vtikati in preprovedovati prijateljevanje. Če te to ne moti super, ko te bo motilo povej. Odločitve so vedno na tvoji strani, samo naj jih ne vodi jeza.

primož

Hja, Primož, saj ravno za to gre: namreč, večino svojih prijateljstev sem zamrznila (s prijateljstvi pa je pač tako, da je treba zadevo negovati in vlagati, sicer se ohladi)
imam eno zelo dobro žensko prijateljico, tu pa se zadeva tudi zaključi.
Hotela sem ti povedati, da sem zradirala vse motoeče elemente zaradi ljubega miru…in morebiti celo pričakovala enak učinek na moževi strani. Ampak očitno tako ne gre. Ne vem tudi, kaj bi se zgodilo, če bi se stara zgodba izpred 10 let ponovila in bi si sama dobila kakšnega moškega prijatelja…če bi postal on spet ljubosumen…??

In še: ne, ne zadovoljim se s povprečnim, nočem da smo nekakšna stereotipna družina..zakon jemljem kot resno stvar, z vsemi vzponi in padci, nismo trendovski tip familije…ampak zadnje čase se mi dozdeva, da sem zaradi lastnega vložka (prekinitve prijateljstev) v vso zadevo ostala nekoliko opeharjena.

Prijeten dan in lep pozdrav

alesja in ravno to ni rešitev ljubosumja, da se odpveš vsem prijateljem. Ljubosumje se rešuje na drugačen način. Tukaj je jasno, da ni z njegove strani nič ljubosumja, saj ga nima za kaj bit. vsekakor pa imaš vso pravico imeti prijatelje, če on ne more biti samo tvoj prijatelj in zaupnik in ti njegova, če si lahko on privošči prijateljico, zakaj si ti ne moreš prijatelja. Je pa vprašanje kako bo reagiral, ampak zato vse skupaj obrazloži njemu še prej, predno si dobiš prijatelja, da ne bo mogel rečt, da ni vedel.
Če bo ljubosumen, potem ta veza nima pametne osnove, ker je eden glavnih pogojev zaupanje, če ga ni, je brez veze.
Mogoče pa po teh letih ravno to želi, da si še ti najdeš nekoga, da bo imel izgovor, da ima on lahko drugo. kdo je bil prvi in drugi sploh ne igra vloge, važno je kdo je bolj prepričljiv.

primož

Živjo Alesja.

Ja, ljuvbezen je daj-dam. Ti si skenslala prijatelje, on pravzaprav tudi….. Napaka sta ravnala, zdaj vesta oba. On si je našel prijateljico (khm……), ti pa se počutiš opeharjeno, jasno.

Sama sem vsa svoja stara prijateljstva obnovila kar tako, na hitro, ko me je prijelo. Še vedno se lahko pokličemo in s tistimi, ki lahko grejo ven (danes res vsi tega preprosto ne smejo in nočejo, zaradi ljubega miru (!???)), to tudi naredimo, poklepetamo, se mamo fino.

Če se ti zdi, da zgledaš slabo…….. po dolgoletnem družinskem monotonem življenju se zna zgodit. Naredi nekaj zase, pejt tečt, pejt v kino, kar imaš pač rada. In z možekom se iskreno pogovori. Morda pa bi si morala najti mešano družbo, kjer bi se lahko zabavala skupaj? Takele sodelavke znajo bit posebni tiči, to je preprosto res. Ne obremenjuj se z njo, uredita vidva, da vama bo lepo.

Srečno!

Ljubosumje…..

če nisi po naravi ljubosumna, potem je pojav ljubosumja lahko tvoj podzavestni alarm na situacijo, da ni vse tako nedolžno…srce marsikdaj vidi več kot pa razum

Tudi jaz tako mislim. Alarm verjetno ni lažen. Mislim, da lahko zaupaš lastni intuiciji. Ampak ni nujno, da ima mož s sodelavko razmerje, da se razumemo. MOžno je, da mu je samo malo bolj všeč, kot bi mu “smela” biti in ti si to začutila. Tekmovati z lepoto moževe sodelavke bi bilo malo otročje. Verjetno te mož ceni zaradi drugih stvari, čeprav je tudi urejenost pomembna. Odkrit pogovor (ne napad!) bo verjetno še najboljša rešitev za oba.
Mož pa ni postal nič manj ljubosumen. Zdaj ni ljubosumen, ker nima razloga. Ljubosumja se nihče ne znebi kar tako.

Srečno!

ne vem, kako naj opisem, ampak sama sem imela podobno situacijo doma, s tem da sem bila 2x zaporedoma noseca. Bila sem kot iz kaksnega ameriskega filma: dojencek v narocju, en otrok v kuhinji na tleh, jaz za stedilnikom totalno neurejena- komaj da sem se preoblekla iz pizame, pol pa pride moz domov, ves nasmejan in dobre volje je razlagal, kje vse je bil sluzbeno, koga je vse srecal – tudi zenske, ne samo moske. Najraje bi podivjala!!! Seveda sem bila ljubosumna, pa se kak. pregriznila bi ga. Vcasih sem se sla direkt jokat v kopalnico, da me otroci niso videli.
Ampak to je mimo, zdaj sem jaz spet v sluzbi in situacija je drugacna. Zdaj sem jaz tudi med ljudmi in sva enakopravna. Moji podivjani hormoni iz nosecnosti so se pomirili, zivljenje je spet normalno. Tezave sem si povzrocala sama v svoji glavi.
Zdaj se se lahko samo nasmehnem, ko se spomnim, kako se mi je zameglilo pred ocmi, ce sva se zmenila popoldan v mestu in je on prisel iz sluzbe s kaksno sodelavko (lepo obleceno in urejeno), jaz pa sem ga z vozickom in otroki cakala. Pa se kako sem bila ljubosumna, on pa nic – seveda, saj ni imel zakaj bit. Kdo pa bo osvajal gospodinjo z malimi otroki.
Prevec casa imas in nic ‘pametnega’ za delat, mozgane imas na pasi, skrbis samo za otroka kdaj bo jedel in spal, pa razmisljas bedarije. Pa ceprav je to najtezje in najpomembenjse delo na svetu – vem.
Ko bos zacela spet delat in ko bos taksna kot prej, bo spet vse po starem, ravno tako se bo bal za tebe in bo ljubosumen kot prej. 100%.