pozdravljen primoz in ostali forumasi!

9.6. sem te sprasevala kako nekomu zaupati, kako kljub dvomu zaupati osebi, s katero zelis preziveti celo zivljenje…in hvala za odgovor. predlagal si mi naj njemu povem to, kar sem napisala tebi… zal, to ne bo mozno. konec je… zlomilo se je… kr nenadoma… clovek se je kar nanovo zaljubil… mislim, je to sploh mozno?! se pred enim tednom je mene imel tako mocno rad in me ljubil… zdej pa ljubi novo… tako pravi.. a to je vrjetno le poletna romanca in zatreskanost, saj je ta zenska iz tujine..
v glavnem, ne razumem ga… in moje nezaupanje vanj se je potrdilo.. pa ne gre za to, da ne zaupam vanj, ker ni to stoprocenta ljubezen.. gre za to, da ga poznam, da ga ljubim in vsekakor zaradi tega se bojim zanj, da ga izgubim.. in ta moj strah se je uresnicil… sploh se nisem dojela… ze 3 dni jokam kot dez, ne morem se niti pripravljati na izpite, ki me cakajo drug tedn… predvsem se pa vedno znova sprasujem, zakaj in kako je to mozno… kako lahko clovek kar naenkrat pozabi ljubezen do nekoga, ker je spoznal neko popolno neznano osebo…sicer mi je se rekel da me ima se vedno zelo zelo rad, ampak da ni vec ljubezni med nama… ni mi jasno in boli me…to tako grozno boli!!!…boli me v srcu tako, kot da notri bobnijo tisoce atomskih bomb in pri tem me ta bolecina tako dusi, da niti dihati ne morem… z mano je konec… sama sem taka oseba, da mi niti cas ne pomaga preboleti nekoga…in glede na to, da njega tako mocno ljubim, se bojim, da ne bom svoje ljubezni mogla nikomer vec dati…
zmenila sva se da bova prijatelja…tega si mocno zelim, a vem da bo prebolevanje zarati tega se hujse… vsekakor pa meni prijateljstvo ne zadosca in bojim se da bom spet bila bedak in podlegla njegovim carom in da se bo moja zgodba nadaljevala v vecnost v zacaranem krogu…
prav trapasto je, da pri skoraj 20ih razmisljam tako temno, ceprav sm drgac velik optimist glede drugih stvari…razmisljam o tem, da bom za vedno ostala sama, kr nimam pojma kje naj najdem nekoga, ki ga bom imela tako rada (ja, sej vem, neka spontanost, sam z nekim popolnim neznancem zacet znova…si ne predstavljam)…
no, vidim, da sm ze predolga… prosim samo za kaksno tolazbo in nasvet, kr se mi zdi da nima vec smisla, da bi najraje za vedno zaspala…. ceprav mi je tudi on rekel: svet se še vedno vrti in jaz z njim.. ampak meni se zdi, da se jaz vrtim v nasprotni smeri…
hvala in LP!

Sharua,

pri 20 razmišljaš zelo odraslo in predvsem lepo. Naj pa povem, da se voda nikoli ne polije iz vedra vode takoj, ampak se mora nekaj časa točiti, da pride do roba. šele takrat se lahko začne polivati. To pa pomeni, da to ni bilo tako nahitro, ampak se je nekaj časa nabiralo, se pravi je bilo lahko nezaupanje upravičeno. čeprav bi rekel, da nezaupanje nikoli ni upravičeno, v ljubezni mislim. Lahko je bil to razlog za njegovo odločitev, ali pa ne more kako drugače povedati,d a bi rad šel in si je to ljubezen samo izmislil.

kakorkoli že, predlagam, da pozabiš in živiš naprej, zagotovo bo prišel še kakšen, saj imaš pred sabo še ogromno časa. Pri tovjih letih sem se tudi jaz ogromno naučil in to ne iz knjig, temveč iz življenja. Kako? tako, da sem vsako grenko iskušnjo sprejel tako kot je in se od nje največ kar se je dalo naučil. tako delaj tudi ti. Ne glede na čas, če pozabljaš te bo vedno dohitel, ti moraš sprejeti, da je tako kot je, zate najbolj prav. prej ko sprejmemo težavo, prej jo premagamo.

Predvsem je važno, da hodiš svojo pot in ne njegovo. če njega na tej poti ni, ga pač ni. zavedaj pa se vedno, da je važno tvoja pot.

Primož

sharua,

nobena stvar se ne zgodi brez razloga. Ko berem tale post, si mislim, da je tako še najbolje. Vem, zdaj se počutiš zapuščena, neljubljena, osamljena…. poznam te občutke. Vendar je, dolgoročno gledano, najbrž bolje tako. Bolje, da se je končalo zdaj, kot da bi te vedno, ko ga ne bi bilo poleg, glodalo, kje je, s kom je… Punca, glavo gor! Življenje je lepo, če ga ne gledaš skoz temna očala, in ti imaš rosnih 20 let!!! Vzemi si čas, izjoči se, potem pa pozabi tega tipa. Mislim, da je bolje, da niti ne ostajata v prijateljski navezi… samo težje se boš pobrala in vedno boš pričakovala, da bosta začela znova. Fantov je še veliko…. in veliko jih je boljših od njega. Ne razmišljaj, kako je edini pravi zate… če bi bil res pravi, te ne bi enkrat že zapustil in predvsem te ne bi prizadel. Nekje ta čaka boljši!

Ej punca, tvoji občutki zdajle so pa najbrž res grozni.
Poznam to in kar ni konca, a ne? Postavljas to tolk vprasnaj na katere ne dobiš odgovora. Vem ni lahko.
Hmmm to prebolevanje je en proces, ki pa ni lahek ampak ne obupaj. Res ne obupaj ker ti bo nekoč lažje – to ti lahko jaz obljubim – izkušnje.

Če hočeš nasvet potem je najbolje, da čisto prekineš stike z njim. Tudi če te kliče ignoriraj. Bo hudo ampak tako ga boš nahitreje prebolela. Moraš se postavit na svoje noge in bit ponosna nase, na svoje življenje …itd. Ko boš srečna sama s seboj se bodo našli tudi fantje in ponovno ti bo lepo.

B.