Sem 27 letni dečko, kateri sem imel zelo simpatično zvezo, ki se je pred kratkim (pred 3-mi meseci) po čudovitih 5-ih letih končala. Danes sem čist razvalina. Enostavnose ne znam pobrat. Zmanjkalo mi je samozavesti in na koncu je še moja bivša deklica si našla enega zelo simpatičnega dečka, pač takšnega, kateremu še zdaleč nisem dorasel. Ne vem, očitno sem čustveno totalno nestabilen, samo vedno ko sem sam, spustim tisto solzo, ki jo tako močno skrivam v družbi.

Upam, da bom preko tega foruma našel kakšen nasvet ali vsaj spodbudno besedo, da bom lažje šel naprej. Vsem se pa vnaprej zahvaljujem.

Gregor,

nisi prvi in zadnji moški, ki je potočil solzo za ljubeznijo, ki je bila tako čudovita. Če praviš, da je bila čudovita, naj ti taka v spominu tudi ostane, če si ljubil svojo ljubezen, pomeni, da ji privoščiš srečo, kjerkoli že je in s komerkoli že je. Nikar se ne obremenjuj, kakšnega je dobila, spoštuj sebe, kajti če si pošten sam do sebe in se sprejmeš takšen kot si z dobrimi in slabimi lastnostmi, si veliko večji od tistih, ki pokažejo samo dobro plat. Kajti prej ali slej se pride na dan tudi druga stran in resnica. Ki pa marsikomu ne dela probleme, še največ tisti osebi, ki je to skrivala. Se pravi samemu sebi. Poznam prijatelja, ki velikokrat joka in tega ne skriva, preprosto pokaže svoja čustva in tako je prav. Sprejeti je potrebno samega sebe in celo naše življenje. Če imaš čas, rpeberi ostala sporočila, kjer sem pisal kdaj moški dobi veliko žensk. Takrak ko je zadovoljen in srečen. takrat se okoli njega kar take žensk. In ni važna lepota, temveč tisto kar se čuti ob osebi. Ta energija vedno privlači, seveda jo pa nekateri znajo tudi zelo dobro zaigrati, nekateri pa ne znajo preveč dobro razločiti katera je res pristna.
Moj prijatelj je ravno tako prenehal eno ljubeznesko razmerje, drugo je nehala ona, tretjo spet in tako naprej, nonstop je iskal in se obremenjeval, hodil iz ene skrajnosti v drugo, iskal smisel življenja in pravo pot. vendar se mu je vse vedno ponavljalo, dokler ni en dan rekel, da bo sprejel vse ljubezni, ki so se mu zgodilo za dobro in za šolo življenja. povabil je prvo ljubezen na kavico in se ji opravičil za vse kar ji je storil in tako z vsemi ostalimi. kako naj ti rečem, naredil je po dolgih letih neko spravo sam s sabo in sprejel vse kar se mu je v življenju zgodilo. ni želel pozabiti, ker ni bilo vse tako slabo, pač mu ni bilo usojeno, je pa zaradi tega posatl čudovita oseba. velikorat je naredil kakšno neumnost, ampk na koncu je ostal sebi zvest in dobil tisto največ, sprejel vse ljudi okoli sebe za enake. In v isto vrečo dal tudi sebe. Žal so vsi del naših življenj in ne moromo jih izbrisati, ostane nam samo eno, da jih sprejmemo.
Šele ko jih bomo sprejeli in sebe, bomo lahko zaživeli srečno življenje, in brez večjih težav našli tistega pravega, ki nam je namenjen. vse ostale pa vzemi kot obvezno čtivo, brez katerega bi bilo tvoje življenje še bolj prazno. Naj si bo še tako zanič knjiga, v vsaki boš našel nekaj unikatnega namenjenega samo sebi. Včasih to spoznamo prej včasih kasneje. Vendar je vseeno vsak knjiga del tvojega življenja in ti nekaj da.

Zato se vse skupaj eno samo življenje in šola. Vendar tisto kar te življenje nauči ni brez veze, ampak je še kako pomembno.

V tem trenutku ti pa lahko rečem samo to, srejmi sebe in vse okoli, da je tako kot je najbolj prav in da drugače ne bi moglo biti. in to je tisto najlepše, boš eden redkih, ki boš začel živeti tisti smisel življenja. vse ostalo pa zagotovo pride, samo po sebi in ti ne bo potebno ničesar iskati.

primož

Gregor,
mislim, da ti je Primož zelo lepo povedal in ne vem, če bom imela kaj dodati. Rada bi te samo vzpodbudila, da samozavestno stopaš naprej skozi življenje. Pravijo, da če imaš nekoga rad, ga pusti oditi, če si tega želi. Ne primerjaj se z drugimi ljudmi, ker ti to ne bo prineslo nič pozitivnega. Mislim, da če si imel s to deklico lepo vezo, pomeni, da si sposoben lepih vez tudi v bodoče. Lahko si samo hvaležen, da jo poznaš in da sta se imela lepo. Normalno je, da potrebuješ nekaj časa, da preboliš.
Le pogumno naprej.

bos videl, da bo slo…sedaj je verjetno se zelo hudo /je pa verjetno bolje, kot je bilo takoj po koncu/ampak, ce je ze sedaj malo bolje, kako bo sele po enem letu. cas zaceli rane in vedno je bilo tako. tudi meni jih je. saj se z nostalgijo spominjas kakih lepih trenutkov in dozivetij, ampak, vazno je, da gres naprej. in le na tak nacin bos lahko spoznal pravo dekle, ki caka, da te pospremi skozi zivljenje. tista prva bo ze ostala lep spomin, ampak clovek od spominov ne more ziveti…
kar pa se tice samozavesti, verjamem, da te spravi taka stvar iz tira in ne zaupas vec vase, tako kot prej, ampak ne sekiraj se, ne razmisljaj o tem na tak nacin, gotovo je veliko ljudi, ki jih poznas in te obcudujejo naskrivaj in te imajo radi, samo da ti tega ne povejo…ti kar zdrzi in zlezi spet na noge. pogum