razmerje – sex – občutek praznine
Živjo Primož!
Ne vem, če moja težava sodi pod temo Ljubezenski nasveti – a naj ti vseeno opišem problem – ne morem več tako naprej – please help!
No pričelo se je takole:
Sva sodelavca, že vrsto let. Med nama je bila vedno neka privlačnost (kemija) in do nedavnega smo bili samo kolegi, ki hodijo skupaj na žure, se zafrkavajo in uživajo življenje. Potem pa se je začelo:
Preko chata sva si začela pošiljati vse bolj vroča sporočila, se “rajcala” in zadeva je prišla tako daleč, da sva se dobila na zmenku. Skupaj sva večerjala, se vroče gledala in potem vroče poslovila.
Nadaljevalo se je tako, da sva preživela skupno noč, se strastno ljubila…potem sva to ponovila še enkrat…
No zadeva, ki me teži pa je tale – oba sva namreč vezana in oba sva se zavedala, da bova samo ljubimca – a on se je začel od mene distancirati. Vem da si me želi in kadar je pri njem to še posebej očitno je celo do mene zelo osoren (komaj me pozdravi….).
Prej sva se pogosto slišala, si pošiljala SMS-je…..sedaj pa nič več ………neprestano scilence treatment….kaj mu je? Ali naj ga nekam pošljem….to sem že celo poskušala….a me je prepričal?
Hvala vsem v naprej za odgovore……morala sem se nekomu zaupati…kljub temu, da se pred njim delam hladno….me boli…..ne vem zakaj si to dovolim!!
lana30
Ja tvoja težava res ne sodi v ljubezenske nasvete, ampak v ljubezenske težave.
Jaz se bom še enkrat vprašal, kako vesta, da sla lahko samo ljubimca. Ljubita se, pa nočeta živeti skupaj?????
Ja ta ljubezen je včasih zelo težka. Kamorkoli grem vedno moram vzeti sebe s seboj in to mi vse pokvari.
Ne vem odgovora na tvoje vprašanje, odgovor zakaj si to dovoliš veš samo ti. no ker pa se sami vedno težko določamo, smo namenili tudi ta fomu, da če se nobenemu drugemu se lahko vsaj računalniku, nekateri pišejo dnevnik, vendar ga potem nobenemu ne pokažejo, tukaj pa skušamo biti kolikor se da objektivni in nepristranski. Ne obsojamo, ne svetujemo, ne odločamo, preprosto samo napišemo svoje misli. Če vam bodo pomagale, da se boste lažje odločili bomo zelo veseli. vendar bi tudi tebi lahko rekel, preberi vsa sporočila, ki so bila tu na tem forumu že napisana, zagotovo se boš videla v kakšni drugi zgodbi in boš lahko iz osalih odgovorov potegnila svoj zaključek. Zakaj?
Naredi pa tisto, kar misliš da je najbolj prav in nihče in nič naj te pri tem ne ovira.
Bolje delati napake sedaj, kot v starosti ugotoviti, da nisem ničesar delal. Ne pozabimo samo, da ne smemo delati z glavo temveč s srcem.
primož
za seboj imam zelo podobno izkušnjo, trajalo je več let, preden sem zares uspela pretrgati z njim
1x mi je kolegica rekla, da z odnosom, v katerem nimas obcutka, da gres naprej, ni mogoce vztrajati
in nekega junija pred 3 leti sem uspela potegniti crto in mu reci: konec je. brez debatiranja in blaznih razlag. zbrisala sem ga iz mobilnika in danes mi absolutno ni zal.
koncno sem v srecnem razmerju, mogoce pa je bilo potrebno tudi to, da sem 4 leta zivotarila v odnosu, v katerem se nisva bila sposobna odlociti drug za drugega. zato mojega sedanjega partnerja toliko bolj cenim.
pa se mati sem, kar je dalo mojemu zivljenju eno neverjetno izkusnjo
pogumno odlocitev ti zelim! Nena