Pomagajte!
Stara sem 28 let in že skoraj tri leta sem z fantom, ki je ločenec in oče sedem let starega fanta. Vse bi bilo dobro, če on nebi bil tako zelo navezan na svojega sina, da vso prihodnost vidi samo kaj vse bo z njim počel, kam ga bo peljal in kaj vse ga bo naučil, ker ta fant mora biti najbolj pameten, najlepši, itd. Ob živce me spravlja, ker je tako zelo prijazen z svojo bivšo ženo, zanjo vedno dosegljiv in vedno pripravljen pomagati. Vedno gleda, da jo ne bo prizadel češ, da se mu bo potem preko sina maščevala. Name pa kar pozabi, moja občutja zanj niso pomembna razen, ko se skregava in mu vse to povem. Takrat se za kakšne dva dni celo potrudi in je do mene spoštljiv in pozoren. Potem pa je vse po starem. Naj še povem, da me sploh noče predstaviti svojemu sinu in ga ima samo zase. Povejte prosim ali sem jaz čudna ali je on? Kajti on trdi, da vse kar počne je za ločenca normalno in da nima slabe vesti. Pa še to da vsak otokov rojstni dan in vsak božič preživi pri bivši ženi in sinu. To se meni ne zdi več normalno. Ali mi lahko svetujete kaj naj naredim, kako naj se z njim pomenim ali naj enostavno prekinem vezo?
Hvala in lep pozdrav.
Luna,
postavilijo se mi nehote še nekatera vprašanja. Predvsem to, kje živita, skupaj ali narazen, imaš ti svoje stanovanje ali sta v njegoem. Vse to je zelo odvisno glede na tvojo odločitev.
Da pravi, da je ločen in da je to za ločenca normalno, je samo izgovor, da uživa v takšni situaciji kot je. Noče prevzeti odgovornosti, da bi se moral še enkrat vezati in raje tako “na koruzi”, mogoče ga je nove veze celo tako strah, da vse to počne na tak način, saj vseeno praviš, da ko mu vse poveš, je zopet dober za dan ali dva, potem pa vse po starem. Kot jaz vidim iz tega kar si napisala, si mu samo dodatna potešitev svojega življenja.
To je zelo lepo, da bi vse naredil za svojega sina in verjetno si je v tem našel tolažbo po ločitvi, neko energijo, ki jo ima, da je lahko preživel in nek svoj smisel življenja. Poskrbeti za sina in to počne z veliko žlico, kar pa zna biti včasih tudi nespametno. No pa pustimo to.
Milijon razlogov bi lahko naštel zakaj je tak, ampak ni vprašanje v njemu temveč v tebi. Praviš, da te spravlja ob živce, noče se posvetiti tebi, vse samo za sina, sin mu je prvi, ti šele kasneje, ne želi ti predstaviti sina, izgovarja se, da tako ločenci živijo, za pomembne praznike ni s teboj, temveč z bivšo ženo…….v vseh teh razlogih vidim to, da nima s teboj kakšnih posebnih namenov, če pa jih ima, so pa malo drugačni, kakor pa bi človek pričakoval da so.
Kaj ti je storiti? Pogovori se, da vidiš, kako si predstavlja vajino skupno življenje, če si ga sploh ali mu tako paše dokler bo trajalo. Tako boš hitro ugotovila ali ti njegovo razmišljanje o skupnosti sploh leži in ali lahko tak način kot bi ga on predlagal ali pa si ga predstavlja, lahko sprejela.
Če bi v življenju rada kaj drugega, ga imela kaj več zase, potem to ne bo mogoče, saj se bo moral spremeniti in življenje z svojim sinom in s teboj deliti v istih prostorih in sitih praznikih. NIč ne rečem, da so sem pa tja še kaj z mamo svojega otroka. Ampak je zelo različno, če preživi določene dneve in trenutke z mamo svojega otroka ali z bivšo ženo.
Nato je naslednje vprašanje, verjetno si z njim želiš tudi ti kakšnega otroka???? Veliko stvari se moraš vprašati, kaj in kako in kot pravim vsem, vprašajte njega in sebe, potem pa primerjajte. ALi je to način in človek s katerim bi bili celo življenje in na tak način.
NIkar si ne grenite življenja z osebo s katero nimate pristnih odnosov in ljubezni.
Vsi pribljižki in decimalke so v skupnosti in ljubezni odveč.
Primož
Mislim, da je vedno tako, če imaš ločenca. Njegova bivša žena in sin bosta vedno prisotna v tvojem življenju pa četudi umreta. Preteklost se ne da izbrisati, če drugje ne ostane v naših glavah. Premisli, če si celo življenje pripravljena biti “ta druga” ! Zdaj si še mlada, brez otrok imaš še vse možnosti pred sabo.Če je že start slab dvomim, da bo konec dober.
Vsem se zahvaljujem za odgovore in lepo se je pomeniti z ljudmi, ki niso čustveno vpleteni in zato bolj realni.
PRIMOŽ prej ste spraševali, kje živiva jaz sem še vedno doma on pa ima svoje stanovanje. Večino časa sicer preživim pri njemu, kadar je seveda on doma, ko pa gre k sinu pa gre v Celje kjer ima hišo in ponavadi ostane tam cel vikend. Sin namreč z mamo živi v okolici Celja. Tako je običajno vsak vikend tam in ponavadi še dva dni v tednu in jaz ga imam resnično zelo malo ob sebi. Pravi, da je preveč navezan na hišo, ker je družinska last, da bi jo prodal. Tako je že sama hiša za naju odveč, ker jo je treba obnavljat in urejati, da ne propade, da pa bi jo prodal pa noče niti slišati. Kar po svoje razumem ne vem pa kako bo to zgledalo, če bi si ustvaril z mano novo družino. Vsak vikend ne bo mogel biti odsoten.
ORI zdi se mi da imate prav, zaljubljen je v sina vendar trdi, da tudi mene ljubi, sem že parkrat rekla, da grem pa se je vedno zjokal češ, da brez mene ne more živeti, ker sem zanj prva prava ljubezen pa seveda tudi brez sina ne.In nočem da se mu odpove samo to da me sprejme v njegov krog. Ja moja pričakovanja so bila drugačna, ko se je odločil za ločitev in življenje z mano, ko sva se spoznala je bil še poročen in v zakonu zelo nesrečen.
PETKA vem, da bosta vedno tu vendar si želim samo to da me sprejme in se neha ozirati na bivšo ženo in mene sprejme kot partnerja -edinega.
ROŽICA prav rada bi to naredila in tudi večkrat sem že poskusila pa se vedno znova vrnem na njegovo prošnjo pa zdi se mi, da ga preveč ljubim- prvič v življenje nekoga resnično ljubim.
Kaj pa naj sedaj naredim??? Mogoče imate še kakšen predlog.
da bi pa eden rekel – končno moški, ki se rad ukvarja s svojim otrokom? Če bi se ženska toliko ukvarjala s svojim otrokom, bi bilo pa vse v redu… kako je ta svet hinavski… očetje so, če se ukvarjajo z otrokom, obsedeni… ja, če bi pa prekinil stike, bi bil pa prasec, a ne? nič ni prav…
Draga moja, gotovo ni vse pisano, nekaj zadev – tvojih zahtev in želja, da, po tolikem času bi morala poznati otroka – bi morala dati na mizo in razčistiti. Nikar pa ne zahtevaj od očeta, ki je predan in otroka pogreša, da izbira med tabo in otrokom.
Le povej mu, kako si ti predstavljaš življenje z njim in od njega zahtevaj, da on pove enako. Ne vem, kako so lahko ljudje v zvezah, če pojma nimajo, kako njihov partner gleda na njuno ljubezen in prihodnost… pa kaj se nič ne pogovarjate?
T.
Da, po tehtnem razmisleku mislim, da to je normalno. Tudi sam imam sina in če si zamislim, da bi se ločil, potem bi v prvi vrsti skušal poskrbeti, da on nebi bil preveč prikrajšan. Tako bi poskušal ostati pri enem otroku, poskrbeti, da bi bil on edini dedič, ostati v dobrih odnosih z ženo – v njegovo dobro itd. Morda izgleda čudno, ampak meni se zdi čisto normalno.
Morda bi po določenem času z novo deklico začel poglede revidirati, ampak izhodišče po ločitvi bi bilo pa natančno takšno!
Boštjan