Ljubezen…pa je res ljubezen?
Lep pozdrav vsem skupaj, še posebej pa tebi, Primož!
Naj vam opišem moj položaj.. S fantom sva skupaj dobri dve leti. Jaz imam 24, on 26 let. Oba sva še študenta in živiva pri starših (vsak zase). Na splošno nama vse funkcionira normalno, razumeva se in imava rada in si želiva skupno prihodnost. Tu pa nastane problem. Moj fant si tega ne želi še tako kmalu kot jaz. Njemu je doma čisto okej, in dokler ne dobi redne službe (zdaj dela preko študenta in nič ne zgleda da bi iskal kaj resnejšega) se noče ukvarjati s tem, da bi živela skupaj. Meni pa se mudi in rada bi že zaživela normalno življenje brez zmenkov in visenja po kafičih ali doma pri tastarih.
Druga stvar oz. problem je seks. Jaz si želim njegovih dotikov nonstop, želim si božanja, crkljanja,… imava malo priložnosti za seks pač zaradi tega ker sva pri starših in še takrat ko jo imava, se njemu ne da. Ali pa da kakšno pripombo glede moje teže, da me mine do vsega in se skregava…. Ne vem, kako naj mu rečem, da si ga želim in da si želim da bi večkrat seksala? In kako naj mu povem, da si želim da me obravnava kot žensko in da si želim včasih počutiti se kot ženska?
Naj povem še to, da sva na začetku seksala vsepovsod, v avtu, zunaj, doma,… Zdaj pa skoraj nič, le še parkrat na mesec.
Kako naj mu povem – DOPOVEM, da si želim sprememb??? Seveda sem mu to že omenila ničkolikokrat, ampak on pravi da težim, jaz pa se hočem samo pogovoriti…
Za kakršenkoli odgovor in spodbudno besedo, hvala!
Ko se imata dva rada, seveda , če se imata zares rada, želita drug drugemu narediti čimveč in čimbolje. Ko si zaljubljen, je vse tako enostavno, ker te žene nekaj česar ne razumeš, ampak ker je tako lepo in dobro se sploh ne trudiš, da bi razumel, temveč preprosto samo izvajaš. NO to je ljubezen in ljubezen potem izvajaš v razno raznih oblikah, kor so drobne pozornosti, sms, klici ob čudnih urah, rožice, darila, sex na najbolj neobičajnih urah in krajih…..in še bi lahko našteval. In sčasoma, ker že vse poznamo, postanejo zadeve rutina. Tako pozornosti počasi izginejo, saj niso več potrebne, dosegli smo svoj cilj. Za izognitev sexu – spolnemu odnosu, pa obstajajo tisoč in eni razlogi. Tudi spolnost je postala rutina, včasih nas je nekaj gnalo in nosnstop se nam je dvigovala potreba po spolni združitvi. Zakaj pa to sedaj kar naenkrat mine? Ker vemo, da lahko dobimo kadar si želimo in se za to ničveč ne potrudimo.
Sprašuješ pa kako mu bi dopovedala, da si želiš sprememb. Prav tako me je zmotila pripomba o tvoji teži. Fant živi pri starših, verjetno mu ni potrebno ničesar plačevati, se pravi še zelo uživa in dobi kar želi in rad bi užival v življenju, kdaj se bo poročil mu ni prva briga, mu ni niti druga zato se tega pravzaprav še boji. Še posebno, če mu sedanje stanje ni več všeč, se boji A bo tako tudi v zakonu? JA potrudi se pa tudi nič ne, da bi kaj spremenil. IN še drugi strah, ja če pa sedaj izbiram nekaj novega, pa ne vem, če bom še kaj dobil in kaj, kajti to je najlažje kar imam pa čeprav ni najbolje, je pa nekaj. Sedaj sem ti povedal nekaj strahov, ki pa so lahko zelo odveč. Če si zopet vzameš čas in se pogovorita. Potem ti ne bo potrebno spraševati mene za nasvet:
Zakaj si še ne želiš ustvariti družine?
Kaj te moti pri meni?
Kaj te moti?
Kako bi rad živel?
Kje bi rad živel?
KAj bi ti sploh rad?
Ista vprašanja pa najprej postavi sama sebi. Praviš, meni se pa mudi. Kam? Ljuba duša, kam se ti tako mudi? Naj se ti malo manj mudi in odpri oči in srce, pa se poslušaj, kaj bi rada in zakaj. Kajti življenje lahko prenese še nič koliko spremeb za katere se še zavedamo ne. Mudi se ti, pa kar naenkrat vidiš toliko problemov s fantom. Tukaj bi raje videl, da se ti ne bi mudilo. Imaš še ogromno časa, kajti pri 24 letih imaš lahko še ogromno časa in dogodivščin, ki ti bodo spremenila življenja: NAjprej pomisli, če sta sploh za skupaj, ali se ljubita, se poznata, imata enake cilje in želje in še kaj skupnega. Zamisli si njega, kot moža za celo življenje???????? Bi šlo z njim celo življenje????
Pa vzemi si čas, da to ugotoviš. Kajti v mojih besedah ne boš našla odgovora, kajti vsak ga mora poiskati sam zase.
LJUBITI IN OSTATI SVOBODEN JE SREČA IN UMETNOST HKRATI.
Ja tako je življenje, ko bi radi, da ostali živijo glede na naša pričakovanja. Da pa boš našla svoj odgovor išči bistvo povedanega v zamolčanem.
Primož
Primož!
….:):):) Hvala ti, tisočkrat ti hvala za tako iskren in direkten odgovor. Saj to sem v bistvu pričakovala in rabila. Po premisleku ti lahko rečem, da imaš prav v marsikaterih stvareh… res ne vem, zakaj se mi tako mudi. Zaradi tega, da bi končno že lahko bila samostojna. Pa to ni največji problem…
Bistvo je v tvojih stavkih: “Ja tako je življenje, ko bi radi, da ostali živijo glede na naša pričakovanja. Da pa boš našla svoj odgovor išči bistvo povedanega v zamolčanem.” Hvala ti.
Mogoče bi res morala razčiščevati pri sebi in ne pri njemu. V bistvu me ima rad, vem da me ima, vendar jaz vedno hočem še nekaj več, vedno mi nekaj manjka. Tako da… odkrit pogovor bo na sporedu jutri, danes pa dooolg in globok pogled vase.
Lep dan, Primož!
Marjanca.
Spolni odnos je tako za moškega kot za žensko (oz. za partnerstvo) zelo velikega pomena.
In mora biti. Če smem govoriti iz svojih izkušenj, je mogoče za nianso še bolj “pomemben” za moškega, tako da lahko rečem, da tvoj fant izgleda, da ne čuti želje po tebi. Ker, koliko se je dalo razbrati iz tvojega posta, ga moti tvoja zunanjost (teža). Ali bi ti lahko z nekom imela spolni odnos, če ti ta ne bi bil spolno privlačen?
Je že res, da smo ženske nekako drugačne, da ne dajemo takšno težo videzu ipd., pa vendar, za moškega enostavno mora biti ženska spolno privlačna, drugače ima lahko z njo spolne odnose le “v sili”. Torej, na kar precej časa. Ko pa ne čuti te potrebe, pa se mu ne da…
Pa še to, čeprav je Primož komentiral, da želja sčasoma mine, to ni nujno res. Ker pomembno (tudi za moškega) je, kaj ti partner pomeni. Torej, kako ga čustveno doživljaš. In tako se lahko pri nekem skladnem partnerstvu želja (ne pa tudi združitev, zaradi fizičnih omejitev) pojavlja večkrat skozi dan oz. priložnost. In tako pride do uživanja v medsebojni bližini in do crklanja ipd.
Sicer pa, kaj ti bo odnos, s katerim že sedaj nisi zadovoljna?
Pazi, življenje živimo samo eno, in za nekoga bi lahko bila zelo čudovita in privlačna ženska.
Verjemi, govorim iz izkušenj.
🙂
N.
Hojla!
Draga n., najprej hvala za odgovor! Po premisleku sem ugotovila, da takšni (zame) drastični ukrepi kot kaj mi bo tak odnos, v stilu naj ga pustim, ne pridejo v poštev. Še vseeno, kljub tem problemom in mojim razmišljanjem, si pomeniva veliko, preveč za takšno dejanje. In Primož, ja, predstavljam si ga kot moža, hočem ga ob sebi celo življenje – kljub napakam. Kdo pa je popoln?!
Kar pa se tiče pripomb o teži… Največkrat gre za »špikanje«, ne zlonamerno. Seveda mu tega ne bom več pustila, ker ne sme spodkopavati moje samozavesti. Pa saj nisem pretežka (171 cm, 62 kg?). Ugotovila sem, da bo potrebno kakšno seksi perilce in to… Priložnost bo že za prvomajske počitnice ko greva na morje za tri dni! Držte pesti!
Bi pa prosila za kakšen nasvet, kako ga naj zapeljem, kakšno originalno zadevico…:-)
LP!
Men se zdi ful grdo to, da ti tako naravnost pove, da ga moti tvoja teža. Nihče ni popoln. Če ga že moti in te ima res rad, bi te lahko pod kakšno pretvezo peljal na rekreacijo, v kateri bi skupaj uživala in bi ti pomagal do idealne postave. A on je pa popoln? Z mišicami pa kockami na trebuhu?
Najbolj zanimivo je, da majo največkrat pripombe tisti, ki sami niso idealni. Pri men je blo podobno, ko sem nehala trenirat, sem se precej zredila, mislim, precej, je blo še kr v redu, sam nisem mela več ravno idealne teže s 15 % maščobe itd… Fant me je pravzaprav spoznal tako, že s par kilami preveč. Sčasoma ga je začelo motit, ampak sam takrat ko sva se skregala, ni pa pogledal kakšen trebuh ma pa on !!!!(pa mu nisem rekla nikol, ker me pravzaprav ni motilo) Poleg tega pa bolj lenega človeka kot je on še nisem srečala. Če bi me mel res rad, bi se vstal ob 8 zjutraj in šel z mano tečt (ker bi tud on to rabil), ne pa ob 15h. In sem ga pustila, ker sem dost mlada da si lahko najdem kogarkoli drugega, boljšega.
Pol mu je blo žal, ko sem ga pustila, sam prepozno. Zdej mam spet postavo kot prej nazaj, ker mam več časa se ukvarjat s športom, pa mu je še bolj žal. Sam zame je sam en neumen podpovprečno inteligenten debil. Prejšnji fant je bil športnik, pa sem mu bla všeč v vseh trenutkih, tud če sem mela kako kilo več. Mi ga je še sedaj žal :-(((
Tud jaz se še iščem, eno leto več maš kot jaz, se pravi tu nek. Po pravici povedano, trenutno ne vem, kaj bi rada in se ne morem zaljubit. Sam nič hudega, bo že. Do 30 mam še čas, pa še tut kasnej :-)))