Prevara….
…ojla…
Zanima me nekaj…sicer nočem posploševati, ampak vse večkrat doživljam stvari oziroma dobivam izkušnje, zaradi katerih se mi zdi, da bi tole stvar le lahko posplošila…
No, v osnovi je tako, sicer sem vezana…ampak dopuščam si pa možnost prijateljevanja z moškimi…povdarjam…le prijateljstvo in nič drugega…vse večkrat pa se mi dogaja…da kljub temu, da se ti. prijatelji izdajajo za prijatelje, in ko se meni zdi…ne zdi, pravzaprav četudi na samem začetku, prijateljevanja postavim jasne temelje…oziroma povem, da ne bo nič več kot prijateljstvo…nikoli…se mi na koncu zgodi, da se porodi ljubezen…pa ne z moje strani, temveč obratno…da “prijatelj” odkrije čustva zame, ki rastejo, in na koncu sem jaz “neiskrena” ker povem, da mi ni vseeno, ampak, da pa sem le vezana…in da ne morem sprejeti ničesar več kot prijateljstva….
Ko pa še na lep način enkrat tole povem…pa se zgodi to, da ni več ne duha ne sluha o “prijatelju”…ker očitno ni dosegel tega, kar je najbrž že od vsega začetka načrtoval…?????
Primož reci…a sem jaz malo čudna…ali res lahko posplošim in rečem…da prijateljstvo med nasprotnima spoloma ni mogoče…ali pa imam pač smolo…tukaj…?
Vem da je moje pisanje nekoliko zmedeno, pa vendar te prosim za mnenje…saj je to en opisan primer, ki se mi je zgodil pa že kar precej krat…:-((((((((((((((
LP Unique.
Unique,
kdo od nas pa ni malo čuden. Zame ravno tako pravijo, da sem čuden in to ZELO :)))))) No ja kaj čem, še vedno moram delati in živeti naprej. Moj stari ata je vedno rekel: ” Ne glede na to kaj delaš, če si se 100 % odločil, da je tako prav, potem je tako prav in prava pot” pa sem ga vprašal: ” Ja kaj pa če kmalu ugotovim, da sem bil na napačni poti, da mi je nekdo dokazal, da ne delam prav, kako sem lahko imel potem prav?” Samo nasmejal se mi je in rekel: ” Če ugotoviš, da is imel narobe, začneš spet delati tako tok misliš, da je 100% prav in zopet delaš prav in si na pravi poti.”
No ja, dolgo časa nisem tega razumel, ampak sedaj je jasno, ne glede na to kaj delaš, samo da delaš 100% s srcem, pa naj bo kakorkoli že, boš delal prav. Kajti ljudezen srca, te čuva, da bi delali narobe.
In tudi tebi bi lahko rekel, poslušaj srce in ne glave. Pri tvojem pisanju me je zmotilo to, da se zavestno odločiš za prijatelja in poudarila si nekajkrat SAMO prijatelja. Jaz imam tudi ogromno prijateljic, pa si mi tega ni treba dopovedovati in mi ni potrebno, da jim to razlagam, ko se moja energija širi tako, da one same vedo, da sem poročen in imam otroke. Pa še to: ženo imam zelo rad. Kaj bo prineslo življenje pa ne vem? Delam tako kot v danem trenutku mislim, da je 100% prav.
NO in iz tvojega pisanja sem razbral, da preveč razumsko poudarjaš, da ne bo nič, samo prijateljstvo. Naj ti povem, da prijateljstvo to ve. Zato tega ni potrebno razlagati, če pa to prijateljstvo ne razume, potem pa ni prijateljstvo. Odvisno je tudi od tega kakšne moške si ti predstvaljaš za prijatelje. Ravno tako vezane ali frej? In druga stvar na kakšni bazi energije je to prijateljstvo. A je to mogoče za pohajkovanje, zvečer kakšna pijačka, ali je to v službi, ali je to samo pogovor? Kaj se pogovarjate prijatelji, prideš do njih in jim zaupaš kakšen problem sta imela zadnjič z možem? Najprej vprašanje, ali sta ga z možem sama poiskusila rešiti? NE! In potem pričakuješ, da ti bo nevezan prijatelj ostal hladen in ti samo pomagal, ker si ti tako dobra oseba.
Vsak, prav vsak, si želi, da bi mu njegova najbljižja oseba zaupala vse svoje težave in da bi bilo ravno tako tudi obratno. In zakaj vedno to ponujamo drugemu, ko pa ga enkrat imamo, začnemo isto delati zopet tretjemu. Prijateljstvo je zapletena reč in obenem najbolj enostavna. Prijateljstvo nič ne zahteva, nič ne pričakuje, nič ne upa. Prijateljstvo je prijateljstvo.
Tudi če ničesar ne pričakujemo, se vedno kaj premakne, kaj zgodi, zaradi česar se sprašujemo ali je kaj več. Verjetno ni koga med nami, ki bi bil vezan ali poročen, da si ne bi kakšnega bljižnega zamislil, kako bi bilo, če bi bil z njim??? Vedno je kakšna misel, ki nas prešine, vendr to ni nič slabega, če se zavedamo kje smo in kaj hočemo, saj največkrat v nasprotnem taboru vidimo samo tiste dobre reči, ki jih v svojem pogrešamo. Ko pa pridemo v drug tabor pa vidimo, da nam manjka še toliko drugih reči, katerih smo bili deležni v domačem taboru in spet bi radi nazaj, pa čeprav brez tistega po kar smo šli.
In napisal bom še eno Jezusovo misel:
“NIHČE NIMA VEČJE LJUBEZNI, KAKOR JE TA, DA KDO DA ŽIVLJENJE ZA SVOJE PRIJATELJE”
Vse je odvisno od tega kaj od svojih prijateljev pričakujemo in za kaj jih imamo. To se boš morala odločiti sama in če se boš pravilno, boš spoznala, da tukaj ni nobenega posploševanje, saj vse raste smao v naših glavah.
primož
Primož
Za tale odgovor si pa pri meni požel ogromen aplavz, pa če verjameš ali ne. Lepo si opisal in navrgel ogromno resnic, nekaj le teh pa povedal v prenesenem pomenu. Jaz sem bil obratna slika tega, kar govori draga Unique in vem kako je to.
Ti, draga Unique pa dobro premisli zakaj je ta oseba raeagirala tako kot je reagirala. Imamo premalo informaciji, da bi lahko sodili in te te trapljali po rami, češ prav si naredila, vsega je kriv on, ker je se je verjetno zaljubil vate. Verjetno poznaš besedni rek akcija – reakcija … premisli dobro ali se ti večkrat naredila nekaj, kar je to povzročilo.
Priznam, glede tega sem zelo kritičen, ker je mene prizadela ženska, ki mi je bila vse. Dajala mi je nedvoumne signale, bila sva si pravi sorodni duši, vedala že zelo dolgo zakaj se gre, govorila o svojem fantu takšne stvari, da sem jo jaz “nazaj vlekel”, šla celo tako daleč, da si je želela da jo fant prevara, da se izseli, samo da bo imela mir in še ogromno drugih stvari, da jih sedaj sploh ne morem verjeti. Ampak, ta nesrmani, ničvreden, neljubeč itd fant se je v po letu in pol v enem tednu tako “popravil” in ravno takrat se je morala odločiti kaj bo. Odločila se je po baje težkem,hudem in življenskem premisleku, da bo naju zavrgla, ker ni pravi čas.Škoda, ker jo nisem vprašal, kdaj vidi potem pravi čas … ja verjetno takrat ko bo spet zaškripalo med njima. Tako kot je rekel Primož poslušaj srce in ne glave.
Zdaj se pa “moja ljubljena” oseba isto kot ti sprašuje in obsoja zakaj sem se postavil na stran in bil bila rada naprej prijateljica. Seveda, lepo je sedeti na dveh stolih in prihajat jokat k drugemu moškemu ter čutiti, da te ima kdo rad in bi bil s teboj. V resnici pa te takšna oseba enkrat vidi kot realno možnost, drugič pa kot backup varianto. Sedaj pa je prizadeta ravno tako kot ti.
Ne rečem, da si ti enaka, ampak sem pač malo posplošil vse skupaj. Hotel sem ti samo pokazati stališče nasprotnega tabora, da boš lažje razumela situacijo.Se oproščam, ker na vse skupaj gledam še naprej z tako močnimi čustvi, ampak preprosto tako je.
Brez zamere Primož in lep pozdrav.
Ko sem prebrala tole pismo sem se takoj vprašala ali ti do teh – tega “prijatelja”, kot jim praviš ne čutiš malo več kot samo prijateljstvo? Si se vprašala zakaj potem takšna reakcija, če je zate le prijatelj? Priznam, da sem imela sama podobno izkušnjo ter mnenje in zato pač vprašam.Ravnala sem podobno kot omenjaš ti, v resnici pa je bil problem v meni in pravih čustvih zanj za katera sprva nisem vedela. To sem spoznala žal šele kasneje.
Bi pa rada pohvalila Primožev odgovor, se mi zdi, da je v njem tudi nekaj tega, kar sem napisala jaz.
…ojla…
Primož hvala za odgovor…in vidiš prav to mene bega…ker “dobim” zmeraj “prijatelje”, katerim moram povdarjati venomer, da si želim le prijateljstvo, da sem vezana, in ja, tudi jaz imam otroka…ampak tudi sama se sprašujem…zakaj povdarjanja – da je le prijateljstvo…če pa JE le prijateljstvo….in zmeraj se na koncu izkaže…da sem pa mogoče slutila, da “prijatelj” le misli od vsega začetka na kaj več….no in tole me ravno jezi…a veš…
Prav zaradi tega več nekako ne morem verjeti v prijateljstvo med moškim in žensko…
Hja in kakšen je moj odnos do prijatelja…moškega prijatelja…nič drugačen kot do prijateljic…enostavno pogovori, kakšna kavica pa klepet …o službi, kakšnih problemčkih, veselih zadevah…pač tok vsakdana…
Mar res zahtevam preveč?
LP Unique
Unique,
nikar ne zahtevaj. To naj ti bo prva misel.
Odobril sem tudi en odgovor, ki je bil zelo lep, da pride do prijateljstva zahteva svoj čas, ko pa pride do tega pa tajra, traja, traja…….
praviš, ko jih dobim. prijatelje se ne dobi na tržnici v trgovini, prijatelje ne moreš kupiti. In če misliš, da sva midva lahko prijatelja, kos e dobiva na kavici, ???? se motiš? Seveda lahko postaneva prijatelja, temveč ali greš na kavico za to, da boš dobila prijatelja? če je to to, potem si že napačno pristopila, do prijatelja. prujateljstvo, se recimo začne s tem, ko si napisala vprašanje, naknadno pa pride lahko do tega. vendar ne smeš nikoli pomisliti, no to bo pa sedaj moj prijatelj.
Mislim, da je najti dobrega prijatelja, veliko težje, kot dobrega partnerja. pa me lahko zmerjate.
primož
…ojla…
Primož, verjetno sem se napak izrazila…saj ne zahtevam…želim si…pa še sama ne vem zakaj…pač nekako moškega prijatelja…četudi, pa vem, da je to morebit težje izvesti kot le utopično nekako nekaj želeti in verjeti da se bo uresničilo…..
No dobro pri vsem skupaj pa je, da sva se s “prijateljem” pogovorila, in se je popolnoma strinjal, da bova še naprej nekako shajala, in sama sem predlagala, da pozabim na vse, in gradiva le odnos znanstva in nekoč možnega prijateljstva naprej…nekako je spoznal, da sem mislila hudo resno tole da sem vezana in da nama je v interesu le zrel starosti primeren odnos, ki ga lahko vzdržujeva, dokler oba čutiva tako…a ne da?
Še enkrat Primož hvala…
LP Unique