zmedena
V mojem življenju vlada v zadnje pol leta zmeda…..no pa naj razložim….
Imam fanta, s katerim sva skupaj približno 9 mesecev. Razumeva se v redu razen mogoče kakšen majhen prepirček. Naj še povem da je njegova prejšnja punca umrla v prometni nesreči in da je bilo z njegove strani veliko težav ali je to prav da ima drugo punco………no skratka zdaj sva skupaj. Naj še povem, da sem jaz pred tem fantom imela fanta s katerim sva bila skupaj približno eno leto in pol……nikoli ni imel časa zame saj je odpiral svoje podjetje in na koncu je z menoj tudi zelo grdo ravnal, tako da sem ga jaz pustila. No in naključje je hotelo, da sva pred novim letom takrat, ko sva z zdejšnim fantom imela krizo, in je on premišljeval ali bi bil z menoj ali bi še naprej živel v preteklosti, preživela skupaj vikend. Naj povem da se med nama ni ničesar zgodilo, spala sva vsak v svoji postelji…….no in od takrat mi misel nanj ne da miru….
Zdejšnji fant je tudi pozabil na moj rojstni dan tako da mi tudi čestital ni. Vmes sva se že dvakrat razšla ker imava različne poglede na družino in otroke…..
IN moj bivši se mi še kar naprej mota po glavi……Zanima me vaše mnenje kaj storiti ali pustiti oba in si najti nekoga tretjega?
dolly,
kaj bi rada, lepe misli ali hiter odgovor. praviš nič hudega smao enkaj malega majhnih prepirčkov, potem pa napišeš, da je pozabil in da sta šla že dvakrat narazen, ker imata različne poglede na družino in otroke……
Bom bolj kratek in bom samo razmišljal namesto tebe.
prvi je grdo ravnal do tebe, drugi nima istih pogledov na družine, z obema si že šla narazen, pa še vedno ne veš kaj bi. Dolly, vsaj nekaj mi je jasno, da so mladi vedno tako težko razumljivi, ko gre za ljubezen in mi pri tem tvojem sporočilu ni nič nelogično, nejasno ali smešno. Hudo pa mi je, ko se tako težko naučite kaj narediti s svojim življenjem.
Ne ubadaj se več z njimi ampak z samo z seboj. Kaj jaz hočem, kaj jaz želim? Lahko bi napisal še tisoč sporočil na tem forumu, pa verjetno nbenega ne bi prebrala, da bi se kaj naučila iz drugih napak, vedno se moraš samo iz svojih.
Sedaj pa imaš nalogo, najprej boš prebrala prav vsa sporočila na tem forumu od prvega do zadnjega. Ko boš to naredila, potem pa se vzemi v roko, pozabi na fante in se najprej posveti sama sebi. Pojdi v naravo, pogovarjaj se sama s sabo in za nekaj časa pozabi, da nekoga potrebuješ drugače ti bo dolgčas in boš žalostna.
Najbolj boš žalostna, če ne boš vedela kako želiš živeti, pravzaprav boš potem vedno žalostna.
Čudna so pota Gospodova ???????
Primož
pozabi na oba in počakaj na tretjega. Ljubezen lahko pokuka iz naslednjega vogala in če boš ti obremenjena s preteklostjo in nepravimi tipi (če greš 2krat narazen že ni majhen prepir, če pa se nekdo do tebe grdo obnaša -a boš čakala, ko bodo letele batine?) potem bo šla mimo tebe kot lahen piš in jo boš opazila, ko bo morda že prepozno.
Pravi tip bo pokukal v življenje, ko boš ti “pošlihtana”, ko boš samostojna, samozadostna, samozavestna… ko ti na čelu ne bo več pisalo – “rabim ljubezen in bom naredila VSE, da jo bom vsaj navidez imela”… pač pa ko bo pisalo “tukaj sem, takšna sem, to sem JAZ, kaj praviš?” in če kdo še kdaj zmaje z glavo, verjemi, pač ni pravi. Ne trdim, da se morajo vsi pogledi partnerja skladati, da morata gledati v isto smer, a morata biti polovici jabolka, vsaj v isti kožari pa morata čepeti… v istem čolnu… ljubezen, ne slepa zaljubljenost, ki slejko prej mine (hvalabogu!) je tovarištvo, prijateljstvo, “sticking together” v dobrem in slabem, o umazani posodi in strganih nogavicah… to je nevidna roka, ki podpira, a le, če si dovolj očna, da tudi sama stojiš… ne pričakuj od moškega, da te bo osrečil. To je tvoja naloga. Sama moraš poskrbeti za svojo srečo in ta ti bo prišla naproti… poveličevanje nekdanje ljubezni (ki, kot praviš, sploh nibila tako lepa) je posledica tega, da naši možgani na temne spomine prej zakrijejo s prahom časa, svetle pa malce kasneje… tako se pravzaprav ne spomniš več, kako je bilo v temnih trenutkih, kaj si čutila, kako si trpela… tako ti ostaja le vprašanje, kako bi bilo, če bi znova poskusila… pomisli, zakaj nisi nadaljevala in ti bo odgovor jasen. Ti moraš biti svoja največja ljubezen. Naj se to sliši še tako egoistično. Pa ni. To je pomembno.
T.
Večkrat se zgodi, da smo še vedno sredi prebolevanja, pa hočemo razumsko naprej, si najdemo partnerja, ki nam pomaga preboleti… Ko pa se pozdravi tudi srce, ugotovimo, da smo se spremenili in nas sedaj privlači druga vrsta partnerjev. Na žalost potem stremo srček tistemu, ki nam je pomagal preboleti.
Začeti zvezo z nekom, ki je na prebolevanju je vedno tvegana zadeva. Hudo je predvsem, če se mi zelo navežemo nanj in si predstavljamo resno zvezo, druga stran pa ne. S tem seveda ne zagovarjam fanta, samo poskušam razložiti situacijo, zakaj je šel. Če bi bil pošten, bi ti že na začetku povedal, da ne pričakuj nič resnega, ker še ni pripravljen na zvezo. Tako ti ne bi vzbujal prevelikih upov.