Sem elegantna ženska, čedna, urejena, resnicoljubna, natančna, delovna in vestna. Predvidevam, da veste kako hud je propad zakona in razdor družine. Pogumno, čeprav s težavami sem prebrodila težke čase. Hodila sem v hribe, k telovadbi …. .

Neločljivo sem povezana z naravo, Nasploh cenim vsak lep trenutek, ki mi je namenjen, kajti življenje je trenutek, ki ga živiš.

Samota človeka utrdi. Res je. V samoti in tišini se človek tudi spočije, tam lahko v miru razmišlja in načrtuje svoje življenje in delo.

Ko človek dojame minljivost družinske sreče in doseže stopnjo streznitve, se začne zavedati življenskih vrednost. Življenje začne vrednotiti bolj kot ga je prej, čeprav je drugačno in morda je tako prav. Kruto je leto, da človek pri 50 letih ostaja sam, ker bi bil sicer (v družbi z dobrim prijateljem) bolj ustvarjalen, bolj zdrav, vesel, zadovoljen in morda celo srečen. Vsak človek namreč nosi v sebi mnoge sposobnosti, ki morda nikoli ne pridejo na dan, če človek ni srečen. Torej je tudi na nas samih, da se potrudimo in storimo kar največ za svoije dobro počutje in srečo. In ne le za svoje, ampak tudi za vse tiste, ki so nam najbližji in na katere se lahko zanesemo v vsaki situaciji.

Osebno imam že dolga leta neizmerno želji, da bi spoznala razgledanega človeka, dobrega sogovornika, prijatelja in ljubimca. Ne le za to, da bi skupaj kuhala, pospravljala, nakupovala, hodila v hribe, na kulturne prireditve, na morje ali v posteljo … . Bilo bi mi všeč, da bi skupaj dihala, da bi čutila skupaj (dobro ali slabo). Prepričana sem, da so za trdno zvezo potrebni vzajemnost, pomoč, spoštovanje, pripadnost in predanost partnerju, zaupanje, spodbuda …. .

Zagotovo vem, da bi to kar pričakujem od partnerja, vračala v polni meri. In če je obojestranski interes in dobra volja, potem je tema dvema človekoma tako lepo, da zaslišitia glasbo – veličastno, neminljivo in edinstveno.

Margot,

zelo lep oris, kako naj bi izgledalo skupno življenje, ki ga ponavadi opisujemo kot pravljično, z končnim stavkom: In živela sta srečno do konca svojega življenja.

kaj bi dodal tem tvojim razmišljanjem. Poleg vsega naštetega moraš upoštevati, da od partnerja tega ne pričakuješ. To mora priti samo od sebe in še ena podrobnost, nikoli ne smeš partnerja omejevati,d a ne bi počel tudi tistega, kar tebi ne paše. V najbolj srečnem partnerstvu mora biti svoboda posameznika na prvem mestu, vse ostalo si samo podajata in to zato ker to želita.

Če je to tvoja izkušnja in si spoznala nekoliko kasneje in sedaj z nami deliš svoje spoznanje ljubezni, je prav da mi mlajši to preberemo in se samo iz tvojega opisa prej zavedamo, da je potrebno živeti in kako.

velikokrat se zavedamo, da delamo narobe, pa nikakor ne moremo iz objema negativnosti, da bi spoznali, da moramo kmalu ukrepati, da ne bi bilo kasneje že prepozno in nam bi bilo žal. zelo velik poznavalec Ki-ja, je napisal:

Čeprav boste morada slabe navade odpravljali pol leta, ni noben čas predolg, če ga primerjate z možnostjo, da bi jih obdržali do konca življenja.

Urjenje v življenju zahteva potrpežljivost, ki si si jo najlažje predtavljamo z ponazoritvijo istega učitelja:

” če v skodelico čaja vlijemo kapljico vode, se ne bosta spremenila niti barva niti okus. tudi dve kapljici ne bosta opazni, če pa jih še dodajamo, spremenimo tako barvo kot okus. Ko ljudje odkrijejo, da ena ali dve kapljici napora ne moreta spremeniti prav ničesar običajno zaključijo, da nezavednega ni mogoče spremeniti. Vendar pa je resnica enakao, kot pri čaju: SPREMENI SE, ČE VSTRAJAMO “

Margot, če še vedno iščeš in čakaš, nikar ne odnehaj in vstrajaj. Tudi tebi se bo izpolnila želja, samo če boš v to verjela in tako delala. In spet bom ponovil misel, kot ničkolikokrat:

In nazadnje nam ostane to troje,
VERA,
UPANJE
in LJUBEZEN
in njavečja med njimi je LJUBEZEN

Primož