Ja, tako enostavno je to……….Smo prijatelji, vsi štirje. In meni se meša, če ga en dan ne vidim. Ne vem kaj je z mano, ampak ko stoji poleg mene, me kar vleče k njemu. Včasih se komaj premagam, da ga ne pobožam po obrazu. Zaenkrat se še zadržujem, ker vem, da ne smem, ampak kaj, ko je prišla pomlad in mene kar vse nekaj ščemi. Kar pa je še huje, mislim, da stvar ni enostranska, ker po mojem ni naključje, da se velikokrat, ko sva sama, pogovarjava o seksu. Moj mož lahko samo za trenutek izgine za vogalom, on pa mi že pripoveduje, kako ga je njegova žena včeraj spet zavrnila in podobno. Najini pogovori so nasploh zelo odkriti, med nama ni tabu tem – pomeniva se o vsem: otrocih, zakonu, problemih s starši, ponavadi sva midva tista, ki se izmisliva, da bi šli lahko skupaj na nedeljski izlet. Zadnjič mi je celo rekel, da bi šli poleti skupaj na dopust – moj mož je bil takoj za to, jaz pa naj bi samo še pregovorila njegovo ženo……..ona zaenkrat še ni za to, pravi, da ji dopust v tujini ne diši preveč…….upam, da česa ne sumi.
Kaj vam sploh hočem povedati? Vem, da sem zaljubljena vanj, ampak po drugi strani tudi med nama z možem vse klapa. Sploh ne vem, kaj naj storim. Bojim se, da bi klonila že ob njegovem najmanjšem namigu in s tem uničila 2 družini. Upam, da me bo s odhodom pomladi to minilo……..

Ja, če ti je tisto ščemenje več vredno kot družina, pol kar. Če se znaš zadržat, pol pa ne. Ne priporočam ti, da hodite preveč skupaj okrog, drugače bo skoraj gotovo prišlo do tega, da bo oba zelo “ščemelo” in pol bo kar bo. Nato pa strah, da ne bi kdo kaj posumil ali ne daj Bog, celo v resnici izvedel, potem pa žalost, žalostni otroci, solze, razdrti in pokvarjeni odnosi,ločitev, zamera, itd,itd…-same grde reči.Ko se enkrat zapleteš v kaj takega, je izhod oz.razplet lahko zelo grd in težak.
Zato, pamet v roke, tisto “ščemenje” pa raje usmeri na svojega moža, pa bo vsem bolje in lepše.

Mojca, pozdravljena!

Moje mnenje je takšno: “Za vse pa res ne more biti kriva pomlad”. Kakor vidim se večina ljudi tuakaj na forumu sklicuje na le-to. Tako da mislim, da je vse prej kaj drugega kakor samo pomlad.

Sicer pa vidim da si v resnično norem položaju, če se lahko tako izrazim. In jaz sigurno na tvojem mestu, ne bi silila v skupni dopust, ker se 100 % ne bo dobro izteklo. Že v zraku je to čutiti.

Samo veš kaj mi ne gre v račun, da to tvoj mož ne pogrunta, da ti je ta tipo všeč. Moj bi že na daleč zavohal, da me nekaj daje. Mah, saj bi se videlo, še posebej če bi se veliko družili, itd….

Tko da, ne vem no – tvoja družina se mi vseeno ne zdi kot takšna da v njej vse klapa, ker to se čuti. Tem občutkom se ne da kar tako izogniti.

No ja, to je le moje mnenje. Lahko da se popolnoma motim.

LP

Tudi jaz sem bila pred leti v enaki situaciji. Sem mislila kako bo enkratno in da sva si dobesedno usojena. No končno je prišlo tako daleč pa sva se poseksala. Bila sem skrajno razočarana. Imela sem vsega zadosti tako, da kljub njegovemu povabilu nisem šla več z njim. Ni bilo vidne zamere in vse se je končalo tako, da ni nihče nikoli zvedel za to najino “strast”. Še sreča, ker bi razdrla prijateljstvo dveh družin in še ob moža bi najbrž bila, ki je mimogrede, proti njemu pravi kaveljc.

joj Mojca!!!!

Če ste vsi 4 prijatelji, ne naredi tega. Če pa že, skrivaj. Nikoli ne priznaj. Vem, da je grd nasvet, ampak vem, da človek ne more mimo srca.
Po moje bo hitro minilo.
Lahko pa izgubiš vse. Pridobiš pa bore malo.
Jaz sem se igrala in izgubila.

Ta oseba ti je preblizu za avanturice pred vajnima partnerjema vaju že izdajajo pogledi.Pomisli kako se boš počutila , ko se bosta zaradi prevare začela dol dajati tvoj mož in njegova žena. Mogoče pa ostaja rešitev , skupinski
sex. Po drugi strani pa moški ženo prevara samo zaradi
sexa ne pa ljubezni do druge osebe.

če bi ti z možem vse klapalo….pol dvomim, da bi se zaljubila v njega….mam občutek, da ti ne klapa vse v tvojem odnosu….

Iz tvojega opisa, lahko rečem samo to, da si zaljubljena in to močno. nič ne vidiš nič ne slišiš. Samo ena in ista zadeva v glavi in po telesu. kar sem pRebral ti lahko rečem, da sI lepo napisala nič posebnega, vse lepo. Nisem pa zasledil ali je tudi on zaljubljen ali pa ti tega ne vidiš.
Rada bi ga pobožala po obrazu-to pove, da si zares zaljubljena. Vseeno pa praviš, da misliš, da je to obojestransko. Se pravi ne veš. Okej nekaj bi tudi on rad. Sedaj pa bom povedal nekaj, kar moški težko priznamo. Čim gre tvoj mož za vogal, že ti govori kako ga je žena včeraj zavrnila. A res ni bolj romantičnih, zaljubljenih tem, kot sex??? Ali lahko to pomeni, da on pa le ni tako zaljubljen in je vse skupaj samo prepovedan sad in prepovedano dejanje, vznemirjenje, zatišje pred nevihto, burno in strastno poželjenje, ali je pa to res samo zaljubljenost? Samo kaj ko smo v stanju in nič ne vidimo in nič ne slišimo.

Če boš tole brala, poiskusi kaj videti in kaj malega slišati. Vsaj malo pomisli, kaj je to, pomlad, ljubezen, poželjenje, nekaj novega, nekaj kar se ne sme. Ali je res tisto kar se preprosto zgodi. Pri tebi se očitno je, pa se je pri njemu ali pa razmišljamo z napačno glavo?

No ja, ne mislim, te strašiti in ti podirati iluzij in sanj ter vznemirjenja, pa vseeno se bi vprašal, če to naredim ali ne bom s tem nekoga prizadel, lahko da kar nekaj oseb. In ali bom še tako srečen in vesel in poln vznemirjenja. Od enega malega dejanja ostane, lahko nastane in ostane ogromna praznina. A kaj ko je ljubezen slepa, in skače čez reko kjer je most. Nikar ne naredimo nekomu nekaj, kar ne želimo, da on nam.

Praviš tudi, da med vama vse klapa! Če ne, bi bi razumel kaj te potem žene. Vedno se mi postavlja eno in isto vprašanje. Če imaš v glavi samo ta občutek in veš, da se ne more nič zgoditi, tudi prav, če pa veš, da se vse napeljuje tako, da nekaj bo, potem pa si se že odločila in nekaj ne štima.

Tukaj ti jaz ne morem dati pravega odgovora, lahko samo razmišljam in razglabljam, ti pa mogoče najdeš kaj iz teh besed zase in za pravo odločitev.

Za moje nasvete in za tvoje vprašanje lahko dodam samo to misel:

Če bi nekateri nehali tako dejavno prodajati vodo, bi ljudje morda imeli več možnosti , da zagledajo reko.

Prišel pa mi je na misel še en stavek:

Če izvoljenko osamiš pred neznanimi tekmeci, jo bodo osvojili tvoji znanci. nekakko bi rad bidel obe strani.

In ker sem ravno pri mislih, še to, ki pa ga nemenjam samo tebi:

VELIKA PRIČAKOVANJA NAPLAVIJO MALO SREČE.
DROBNO PRESENEČENJE TE Z NJO PREPLAVI.

Primož

Prvo pravilo:
Nikoli se ne ukvarjaj s poročenimi.
Če njemu žena ne da vsega, je to njegov problem in naj ga rešuje pri ženi. Mogoče pa le ni tako čudovit ljubimec, kot si ga ti predstavljaš.Vse je le v tvoji domišljiji!.Svoje strasti usmeri k možu, verjetno si to on bolj zasluži.
Saj si ni težko izbiti iz glave NAMIŠLJENEGA LJUBIMCA.

Naredi tako:
Primerjaj oba: moža in možno avanturo.
Kaj dobiš, kaj izgubiš? Dobiš malo-nič. Izgubiš vse: moževo ljubezen, otrokovo ljubezen, mir, dom, prijatelje itd.

Naj bo tvoje geslo:
PONOSNA SEM NASE.
LAHKO SE UPREM SKUŠNJAVI.
MENE NE MORE DOBITI NOBEN NEZADOVOLJEN POROČEN MOŠKI, KI HOČE HINAVSKO PREVARATI SVOJO ŽENO Z NAJBOLJŠO PRIJATELJICO, SEM ZVESTA MOŽU IN MOŽ SI EDINI ZASLUŽI MOJO LJUBEZEN.

Mojca, verjamem da te je “udarilo”, ampak tu si moraš nekako odpreti oči. Kot prvo mislim, da te ne bi zaneslo v to smer, če bi med vama z možem vse klapalo. Najprej malo razmisli v tej smeri. Ugotovi zakaj prijatelj prevzema pozornost, ki naj bi bila pravzaprav namenjena možu. Odkrij razlike med obema moškima in mogoče se ti bo odprlo kaj dejansko pogrešaš pri možu – potem pa poizkusi to dobiti od moža, ne od prijatelja.

Po kratkih avanturah si kaj kmalu postavljen na realna tla. Ko se prva (prepovedana) strast poteši, ponavadi ugotoviš, da v resnici sploh ni tak mačo, da te v spolnosti tudi slučajno ne “bere kot knjigo” – kar od njega v svojih sanjarijah pričakuješ, da mu je malo mar za pogovore s tabo (tiste, ki se ne tičejo spolnosti), da ti njegov deodorant v resnici smrdi …

Nekoč sem nekje brala, da hormonska kontracepcija pri ženski povzroči tako spremembo v vohu, da se ženske nevede odločajo za napačne moške – menda naj bi nam partnerji “na prvi pogled” ustrezali predvsem po vonju. Ne vem, če je kaj na tem, povem pa vseeno lahko.

Če mene vprašaš, ODPRI OČI! Za začetek se ga mogoče začni malo izogibat – povsem zavestno. Pa saj najbrž ta dva nista edina prijatelja, ki jih imate.

LPM

Pozdravljena…

Kaj naj ti drugega povem, kot svojo lastno izkušnjo, ki še traja….
Vsi štirje smo prijatelji, in čisto enaka situacija kot pr teb, le da je njen mož bil tud moj prvi nekdanji fant…in pred letom dni se je začelo…iz nič hudega slutečih “vročih” smsov, sva nekega večera ob pogovoru oba ugotovila da pogrešava strast izpred let…in zgodilo se je, prvič niso bili nič več kot poljubi, naslednjič pa je bil že sex, in še sedaj se dobiva občasno za strast, ki je nama obema v najinih zakonih manjka…
Tudi vsak svojega otroka imava, in še zmeraj hodimo skupaj na izlete, in kaj naj rečem, vsem nam je lepo ko smo skupaj, le da midva veva kje je meja med nama, v našem skupnem druženju. Takrat nikoli ne dava možnosti, da bi se karkoli izvedelo, in tudi sicer paziva zelo…

Vem nekateri me boste sedaj obsojali, ampak povem le kako je, in priznam, da je tako v njegovem, kot v mojem zakonu sedaj situacija veliko boljša, saj sta bila pred tem oba zakona usojena na propad…sedaj pa ne več…

Tako da ti iz lastne izkušnje svetujem, da če se v to spustiš, pazi in počni vse z glavo!

LP Matejka

Najina zgodba je taka. Bili smo premladi. Jaz sem imela fanta, on je bil njegov zelo dober prijatelj. Pa si nisva si znala pomagat, ko naju je zadelo. Mislim, da sva bila zaljubljena, začarana. Govorice so se začele in naju ožigosale. Spremenile. Moj je zvedel, oprostil, pozabil. Z njim sem še danes. So krize včasih, a nama gre kar dobro.

Trajalo je leta, da smo obnovili prijateljstvo. Zdaj je idealno. Imava vsak svojega otroka, skupaj si privoščimo kak izlet, šoping, tudi dopust. Med nama so še iskrice. Naključni dotiki se kar zgodijo. Njegov objem je tako mehak, varen. Začenjam se zavedati, kaj bi lahko imela že takrat, zdavnaj. Poznam ga in on mene. Govoriva o vsem, razen o nama. Ne še. Postaja mi jasno, da sem mu veliko pomenila. Zanj je bilo prvič, želel me je počasi, nežno od začetka. Mene je mešala privlačnost med nama, da nisem mogla čakati. Hotela sem ga zase, takoj, pa če bi bilo le enkrat. On me je hotel drugače. Celo. Slepa sem bila. Premlada.
Zdaj čutim njegovo nežno pokroviteljstvo, njegovo skrb zame. V najinih debatah se še zmeraj iskri, v očkah sploh. Ampak zdaj je črta bolj jasna kot kdajkoli. Živiva vsak po svoje in koristiva skupne trenutke. Veva, da si pomeniva ogromno. Zato mu privoščim srečo z njo, midva si ne pripadava, ne v tem življenju. Pa ga nerazumno ljubim. Obliko njegovih ramen, barvo njegovega glasu, čarobnost njegovih oči, nasmeh. Morda bi mu morala priznati. In mu povedati, da ne pričakujem drugega, kot da je. Da je zame vedno blizu. Da mi daje čutiti, kako mi en del njega za vedno pripada. Da se mu bom lahko izjokala na rami, ko bo prehudo. Tako težko je. Živeti kot bi bilo vse v redu. Ne morem zahtevati njegove ljubezni, niti njegove bližine. Kradla bi drugim. Ne želim izgubiti tega, kar imava. Plaši me, kako močno čutim. Prvič v življenju. Boli.
Sanjam ga, neprestano. Tam sem njegova. Morda se vse nedokončane zgodbe zaokrožijo v sanjah.

Priznam, ne vem, kaj bi storila, če … Zato se raje izogibam skušnjavam. Nisem dovolj močna. Rada sem mu prijateljica, zaenkrat nama zadostuje. Mora.

Premisli, kaj imaš in kaj boš imela potem. Ustavila se bosta pa težko, verjamem.
Pa pa

A.

Alja,

vse kar je prepovedano je vedno najbolj privlačno, vsi dotiki, vsi pogledi, glas, nasmehi, ko je enkrat vse to v paketu in že sprejeto ni več tako zanimivo. zelo dobro se zavedaš, da si na drugem bregu in da ni mostu čez. Zato pa je želja vedno an drugi strani.

nekoč je moj prijatelj razlagal, kako je bil zaljubljen v neko deklico, ki ni bila poročena, ne neka grozna lepotica, samo neizmerno privlačna. On je bil poročen in službeno sta se kar pogosto srečevala, vsaj dvakrat na teden. Bilo je vsega, smeha, dotikov, namigov, zelo malo pogovora os exu, vse samo iskrice. Pa ne,d a doma ne bi bil srečen ali česa ne bi dobil, samo bilo je tako lepo, ko ni bilo dosegljivo, pa me je vprašal, če bi bilo potem tudi tako zanimivo in privlačno če bi kaj imel ali bi to dobil. Rekel je, da ne bi bilo problema, da bi šel z njo v posteljo, ne da bi oba to želela, ampak prišlo bi tudi do tega, samo kaj bi bilo potem z ostalimi iskricami.

Bi še obstajale????

V večini primerov jih ni več.

primož

Primož se povsem strinjam…

Sama sem se spustila v skušnjavo…bilo je prepovedano a neizbežno….čudovit občutek, ko si laskaš z očmi in je obraz zmeraj nasmejan…ko ti vre v želodcu….

Hja kaj naj rečem on poročen, jaz tud,pa še moj nekdanji ljubimec, tako da sem vedela kaj lahko pričakujem tudi na drugi strani…

Nekega večera, ko ni ne moj mož ne njegova žena vedela, da sva skupaj…nama je bilo lepo…iz vulkana poželenja je privrela lava čustev in občutkov, ki naju je zmehčala do konca….

Zakaj pa še zdaj zmeraj hrepenim po tistih očeh, po tistem dotiku,po vonju,po pripadnosti in nečem kar je obema prepovedano…ne vem…najbrž zato, ker pa vem, da se ko je le možnost dobiva…pa četudi samo ob kavici…pa včasih tudi spet za potešitev vrele lave, ki se nama pretaka po žilah…

Najhuje pa je, ko naju čas drži narazen več kot to vzdrživa…ampak so strasti nato še močnejše…

Zakaj to počneva? …če pa imava stalne partnerje in otroke?…ne vem…ker nama to daje energijo za naprej?…ne vem…in če bi vedela, bi se najbrž tole končalo….mogoče le tako eden kot drugi hrepeniva po dololčenem občutku…po določeni energiji, ki je ne znam opisati, jo pa od časa do časa potrebujem, da napolnim baterije….ne vem…mogoče….

Lep pozdrav…totalno zmedena Nika

Tu objavljate samo sporocila, ki so ljudem v uteho. Ne vem, zakaj zenska ne sme slisat, da to kar dela ni prav, da naj se ne spusca in da naj potlaci custva. Pa da ma kdo tu tudi mnenje, da je skakanje drugemu v zelje ( se posebno ce gre za druzino), nekaj najbolj grdega in da se tu kaze, da cloveku neki manjka ( mogoce vrednote). Velikokrat moramo potlaciti svoja custva…in to je odlicen solski primer, kjer bi jih tudi morali.
pac mnenja se razlikujejo in tu je dovoljeno samo tisto mnenje, ki podpira “bogo nesrecno zaljubljeno bitje”.

Elle,

vabim te, da si prebereš moje prvo sporočilo tu gor. vse bo objavljeno, če bo imelo rep in glavo in seveda obrazložitev, zakaj je neko mnenje tako.

vsako mnenje je dobrodošlo, samo naj ne vsebuje tiste človeške tako pogoste negativnosti. Razumem kaj si želela povedati, vendar mi nismo sodniki, zato bi jaz povedal takole.

Nikoli ne naredi drugemu to, kar ne želiš, da bi on tebi.

Povedala sva isto, samo z drugačnimi besedami. elle, drugače pa vedno dobrodošla z mnenji.

primož

Primoz,

okej razumem. Vem, da sem bila v bistvu res stroga in napadalna, ampak ta dolocena tema, me ze od nekdaj zivcira in me uspe vedno znova spraviti iz tira.
Ker verjamem, da ce je za druzino kakrsno koli upanje ( pa naj bo cisto majhno), se ne sme skakati v zelje. No saj, jaz si ne bi mogla oprostit, ce bi vzela moza in oceta neki druzini…ker vem, da bi bolelo, ce bi to nekdo storil meni. No, pa sem povedala na lepsi nacin, na tvoj nacin.
Kar se pa tice custev…znamo preziveti in nekako preboleti smrt bliznjih, nesrecne ljubezni…torej, Mojci svetujem ( pa vsem zenskam,ki se “zaljubljajo” v porocene, druzinske moske), da se naj postavijo v kozo otroka, oziroma zene…pa custva do moza malo na stran…sigurno bo bolelo, ker vsaka nesrecna ljubezen boli, ampak, ko prebolis, se dostikrat zavedas, da si naredil pravilno.
Moje skromno mnenje.

Elle, pridružujem se ti!

Pa bom to malo drugače povedala (da bo mogoče tudi Primožu všeč). Res je, da se srcu ne da ukazovati, res je tudi, da je navadno sosedovo zmeraj boljše. Torej, vsi tisti, ki vas mikajo ‘druge stvari’, si nikar ne mečite peska v oči, da je z dosedanjim življenjem vse v redu.

Če vas res mika skočiti, skočite!!!, ampak ne čez plot na drugi zeljnik. Pošteno je, da najprej zaključite eno poglavje, preden pričnete z naslednjim. Ste pripravljeni na to? Je mogoče to prevelika žrtev za vas. Bi raje zaradi svojega egoizma in potešitve svojih želja spravili v nesrečo kar nekaj oseb? Bodite pošteni do sebe in drugih – vsega se ne da imeti. Izbirajte!

Zavedajte pa se nekaj. Vse ljudi, ki jih vidite zunaj svojih štirih sten in so vam všeč, so navadno urejeni in pripravljeni na komukacijo z drugimi (prijazni, dobre volje…) niste pa jih še videli in doživeli, ko so utrujeni od dela, razdraženi, zaskrbljeni, muhasti… Ne boste mogoče prišli z dežja pod kap? Pred tem pa uničili kar nekaj dušic?

Kar sejemo, to žanjemo. Če vem je sedaj hudo – končajte, če vam ni, raje usmerite svoje napore v izboljašanje dosedanjega življenja. Žetev bo bogata.

Pa brez zamere.

Lep pozdrav

Ojla, Primož,

Šele danes prebiram. Hvala ti, mi je dalo mislit. Vem, da bi najbolj pogrešala prav iskrice.
Saj on mi ni nek idealen tip, ampak ta kemija med nama je obstajala že davno (beri: 10 let je mimo). In se sprašujem, kako da je preživela. Da se tam mimo vseh ujameva z očmi in pogled kar traja in postaja silovitejši, zgovoren. Da občutim nevidno vez med nama. Uf, že bluzim. Ja, še to. Neprenehoma ga sanjam in vedno je popolno. Ali moja podzavest dela po svoje al pa je ne morem pretentati.

Bom pazila, obljubim. Rabila pa bi z njim en iskren pogovor o nama, o črti, ki je takrat nisva potegnila in bi jo morala sedaj. Kaj misliš?

Pa pa
A.

ne glede na to koliko časa traja, če je nedosegljiva neizpeta zgodba, bo vedno privlačna, dokler bo želja in samo skrivnost. Brž ko jo začneš uresničevati niv eč tako kot je bilo. Traja pol leta eno leto,…kaj pa želiš naprej. Tudi jaz ko vidim kakšno žensko iz moje mladosti se mi odprejo spomini, ampak to so spomini in tako lepi, pa naj tam tudi ostanejo, če jih pa sanjam in mi je lepo pa tudi prav.

Če pa je želja prevroča pa naredi en pogovor z njim in to iskren o vsemu, samo pazi, ti razmišljaš v tem trenutku o pogovoru, on o eni drugi stvari in tako lahko vsak stavek napelje na eno in isto zadevo. Če ne vidiš nobene ovire in misliš, da ne more biti ničesar narobe in si 100% da to hočeš potem pa daj. Sikirala se gotovo ne boš in zagotovo ne boš imela slabe vesti, samo bodi prepričana, da je 100%.

Pogovori se o vsem, brez dlake na jeziku z eno samo zavoro. Pripravljen je vse obrniti na lepo, zaradi ene same zadeve.

To upoštevaj in se pogovarjaj. Nikar pa ta dan ničesar ne ukreni in pojdi domov in preštej do milijon. Potem se pa odločaj.

primož