Draga Karmen in mamice!

Naš fantin že 3 tedne (s prekinitvami) stavka. Medtem se je stanje slabšalo, pa spet izboljšalo, pa spet poslabšalo do te mere, da ga moram zdaj na tričetrt uspavati, če ga želim podojiti (še najhuje je zvečer, ko kar kriči). Ponoči ni težav, tudi prvi trije podoji čez dan še kar grejo, popoldanski in večerni pa sta obupna (seveda je takrat tudi mleka manj, pa saj ga sploh noče piti). Zaskrbljena sem se odpravila na posvetovalnico, kjer smo ugotovili, da se je v enem mesecu zredil samo 400 gramov, kar naj bi bilo občutno premalo. Zdravnik mi je najprej z obžalovanjem predlagal flaško vsaj 2X na dan (in mi povedal, da bo verjetno sčasoma treba nasploh preiti na stekleničko, ker se bo razvadil), ko pa je videl moj obup (seveda so mi stopile solze v oči), je rekel naj počakava še 14 dni do redne posvetovalnice, saj je dečko zdrav in živahen, pa tudi čvrst; star je 4 mesece in pol in tehta 7130 g, velik pa je 68 cm).
Normalno je zdaj tudi mleka manj (vsaj tako predvidevam). Ponoči, ko spi 5 ur skupaj se ga nateče, zato ponoči je brez težav, podnevi pa tako dolgo traja, da mleko začne teči, da imam hude težave pripraviti ga do tega, da vztraja.
Drugače je kot sem že rekla fantič dobre volje, motorično in umsko dnevno napreduje, slabe volje je samo, ko je treba jesti – je pa 3 do največ 5 min (ko je zeeelooo polna) iz ene dojke (druge sploh videti noče). Poskusila sem že vse, kar svetujete, gnezdenje, pogosto hranjenje (na 2 uri), da bi bilo mleka več… pa ne gre in ne gre.
Saj vem, da mi ne morete pomagati. Pišem vam kar tako, iz obupa. Ne vem, kako bom zdržala še teh 14 dni…
Doma me tolažijo, da je že veliko zdravih otrok zraslo ob flaški. Saj jaz to vem, vendar me kar srce boli, saj ga tako zelo rada dojim…
No, tako je to pri nas. Hvala za ramo, na kateri se lahko izjočem.
Lep pozdrav
D.

Draga D.,
tudi pri nas je stavkal tedaj edemmesečnik in vem, da je to nekaj hudo napornega. Pa tako rad se je dotlej dojil. In ko je to prerasel tudi – še dolgo. Ne vem, če bo kaj pomagalo, saj ste verjetno že marsikaj poskusili. Jaz sem tedaj spravila nekaj mleka vanj tako, da sem ga dojila stoje med hojo in guncanjem. To je malce pomagalo. Enako kot pri vas, pa je bil otrok vseeno gotov v dveh minutah. Kar groza me je bilo, ampak obdboje je minilo relativno hitro in nekako se je za silo najedel. Če se prav spomnim v dveh do treh tednih. Še danes ne vem, kaj ga je pičilo.
Upam, da vama bo Karmen svetovala še kak “prijem”, da poskusite čim več stvari in ne obupate.
Mojca

Tako težo in dolžino je moj sinek imel pri šestih mesecih! Mislim, da dečku nič ne manjka in res ne potrebuje flaške dvakrat na dan. Tudi z mojim dečkom sva na začetku imela težave, ker je premelo popil, pa se po tabelah ni dovolj zredil, vendar je pediatrinja predlagala dodatek zgolj po podoju in v primeru, če bi malecki želel piti. Kar pa se seveda ni zgodilo.

Večerni podoji so pa nasploh problematični in težavni, vendar je potrebno samo vztrajati in tudi to mine. Jaz sem ga morala malo nositi, ko je jokal in ni hotel sesati, pa ga spet pristaviti, pa je malo povlekel, pa je spet jokal in to je kar trajalo…
Ponavadi je to utrujenost, predvsem pri tistih, ki čez dan bolj malo spijo.
O tem sicer nisi pisala, vendar, če se mleko “nabere” ponoči, se ravno tako proizvaja tudi čez dan.
Mislim, da želja in volja do dojenja premaga vse ovire. Vsaj pri nas je bilo tako.
Prepričana sem,da bo tako tudi pri vas, zato držim pesti za teh 14 dni!

Draga D.,
žal mi je, da imate takšne težave z dojenjem. To, da naš dojenček odklanja naše dojke zna biti še posebej frustirajoče, saj imamo takrat matere občutek, ne samo, da otrok zavrača hranjenje pri nas ampak tudi, da posredno s tem zavrača nas same in da je nekaj z nami narobe.
Če vas prav razumem, je vaš fantiček pridobil 400g med tretjim in četrtim mesecem? Ker če je temu tako, potem zagotovo ni pridobil premalo, ampak le malo manj od povprečja. Dojenček mora od tretjega do šestega meseca pridobiti namreč najmanj 80g na teden. Torej je vaš fantiček pridobil več kot je minimum.

Zdravnik vam je predlagal dodatek. Zavedajte se, da lahko že ena ali dve steklenički dnevno močno obrneta situacijo, zato se jih nikar ne otepajte na vso silo. Tudi če je dojenček občasno hranjen z formulo, je trenutno pomembno to, da se okrepi, da napreduje pri teži in se šele nato zopet pospešeno učita dojenja. Če je steklenička podana pravilno ali pa namesto po steklenički dodate dojenčku obrok formule po žlički ali skodelici, ni še nič izgubljenega. Nekateri zdravniki štirimesečnikom, ki napredujejo bolj počasi raje predlagajo začetek z gosto hrano, kakor pa dodatek formule.

Draga D., mleko se ne potrebuje nateči v dojke. Razumljivo je, da so prsi po daljšem intervalu med hranjenji bolj napolnjene, ni pa to nujen znak, da je mleko v dojkah, saj se mleko tvori tudi sproti. Toplo vam svetujem, da preberete naslednji članek: »kako se tvori materino mleko«:

Navali mleka, izcejanje in trde dojke so značilne le za prve mesece po porodu, ko ponudba – popraševanje še ni dobro vzpostavljeno. Ko pa mati in otrok postaneta dobro uigran doječi par, pri postanejo mehke in mleko ne uhaja več, kar pa ne pomeni, da kar naenkrat nimamo več dovolj mleka za svojega malčka. Dojke niso rezervoar za mleko, to kar čutimo v njih je t.i. prednje mleko, ki dojenčka odžeja, t.i. zadnje mleko pa je tisto, ki se tvori s sprotnim sesanjem in je tisto, ki ima “smetano” in ki dojenčka nasiti.

Pravite, da podnevi dolgo traja, da začne mleko teči. Predvidevam, da dalj časa traja, da pride do izcejalnega refleksa. Namesto da je priprava na dojenje in začetek dojenja za vas ena sama skrb in borba, se poskusite pred podojem sprostiti, ko začnete dojiti si prigovarjate: »zdajle bo lepo« in si viziualizirajte podobo, kako mleko teče in se vali v veliki reki ali da ste na plaži in se valovi mleka valijo proti vam. Čas dojenja naj bo tudi prijeten čas za oba, poskusite se za nekaj dni izklopiti iz zunanjega sveta, gnezdite z dojenčkom v postelji in se posvetite le dojenju. Če ne bo pomagalo, se posvetujte z zdravnikom in ga prosite, da vam predpiše sprej Syntocinon, morda vam bo pomagalo pri težavah z izcejalnim refleksom.
Pravite, da pišete iz obupa in da vam ne morem pomagati. Tole je pa slišati res zelo hudo. Takole, tukaj je moja rama, zdajle se pošteno izjočite, nato pa greva počasi in po vrsti. Pomagala vam res ne bom, podala vam bom le informacije, le vi sami pa ste tisti, ki se boste odločili kaj in kako naprej.
Kako vemo, da zdrav, donošen dojenček dobiva dovolj mleka?

1. Dojenček ima najmanj pet do sedem mokrih pleničk dnevno.
2. Dojenček kaka dvakrat dnevno ali enkrat na nekaj dni, a takrat zelo obilno.
3. Dojenček v prvih treh mesecih pridobiva najmanj 115g na teden, med tretjim in šestim mesecem 80g na teden in po šestem mesecu 50g na teden. To je NAJMANJ.
4. Dojenček se doji pravilno in pogosto.
5. Dojenček je zdrav, živahen, se lepo razvija, ma galdko in napeto kožo, vidno raste v dolžino in se mu širi obseg glavice, je aktiven in čuječ.

Torej, draga D.? Po teh petih točkah je z vašim otrokom popolnoma vse v redu, kajne? Ker pa se dojenček krega pri prsih, poskušajte poiskati vzrok. Strokovno temu pravimo, da dojenček stavka. In takšne stavke so nekje med tretjim in četrtim mesecem zelo pogoste.

Težko poiščem vzroke za vajine težave le na osnovi opisanega. Mamico, ki pokliče po telefonu namreč povprašam še cel kup drugih stvari, saj je vzrokov za odklanjanje lahko zelo veliko:
– vnetje ušeska
– gljivice, soor
– otrokov temperament: otrok hoče TAKOJ, mi ga gremo pa prej previjat
– zobenje (ja, že)
– preveč stimulacije iz okolja (preglasna glasba, svetloba, hrup, starejši otroci)
– mati ima preveč mleka, dojke so trde in otrok ne more zagrabiti (če je spustil obrok)
– nepravilen položaj otroka pri materi
– nepravilen položaj na bradavici
– otrok ima dudo ali dobiva hrano po steklenički, t.i. “sesalna zmeda”, saj je sesanje dude ali stekleničke tehnično popolnoma drugačno kakor molzenje mleka iz dojk (otrok tako napačno sesa samo bradavico)
– če mleko z izcejalnim refleksom ne navre dovolj hitro, otrok pa hoče takoj
– otrok ima povišan mišični tonus in se krivi nazaj, ima težave s položajem
– travmatičen, medicinski porod z veliko intervencij in analegetikov
– ločitev matere od otroka po rojstvu
– porodne poškodbe (ključnice, izpahi kolkov ali ramen)
– mati preveč umiva prsi in uporablja močno milo ali deodorant ali spremeni deodorant in otrok ne prepozna materinega vonja
– stres in občutljivost matere, katerega otrok začuti
– drugi, neznani faktorji.

Kako si pomagati?
1. Najprej zagotovite, da bo dojenje potekalo v mirnem, toplem,prijetnem okolju. Naredita si gnezdo. Pravite, da ne pomaga. Poskusite znova!
2. Otroka podojite TAKOJ ko se zbudi, vse ostalo lahko počaka.
3. POGOSTO DOJENJE, ne glejte na uro!
4. PRAVILNO PRISTAVLJANJE – njegov trebuh na vaš trebuh, glavica v višino dojke, otrok naj bo čim bližje, dobesedno zarit v dojko, njegova rokica spodaj.
5. PRAVILEN POLOŽAJ NA PRSIH. Otrok MORA zagrabiti čimveč areole, bradavica mora biti globoko v ustecih, otrok naj bo zarit v dojko. Nosek bo odmaknil sam, če ne bo mogel dihati. Otrok mora dojko MOLZTI, ne le sesati bradavice. Če ima otrok majhna usteca, mati pa velike bradavice, potem pomaga t.i. sendvič prijem. S tem prijemom ponudimo bradavico s čimveč areole dojenčku v majhna usteca. Podobno, kakor primemo zelo velik hamburger, preden ga stlačimo v naša usta. Dojko stisnemo in potegnemo naprej, da bradavica izštrli.
6. Otrok je en sam čuteči organ in je še vedno zelo močno povezan s svojo mamico, zato otrok čuti materino utrujenost, napetost, skrbi, neprespanost,… Ne pozabite nase, veliko počivajte in se poskušajte pred dojenjem pomiriti.

Draga Karmen in mamice!

Najlepša hvala za tolažbo. Res sem je bila potrebna!!! Vesela sem, da se v težavah lahko obrnem na vas, četudi samo po lepo besedo ali vzpodbudo.
No medtem sem se “skulirala”. Odločila sem se, da če ne bo šlo drugače bomo pač dodajali, odločila sem se počakati še 14 dni, nato pa na žličko…
Pobarvala sem si lase, se lepo oblekla, si privoščila nekaj kozmetike in glej ga šmenta, “že ” dva dni jemo brez upiranja. Ne bom trdila, da je zdaj to to, bog ve, kaj nas še čaka, ampak trenutno UUUŽIIIVAAAM!!! Danes, ko sem se pripravljala k dojenju, legla k njemu in se je obrnil k meni ves dobre volje in nestrpen ter me dobesedno potegnil k sebi, sem zajokala od sreče… pa saj same veste…
Je pa tako, ko sem ga želela dojiti “po potrebi”, se mi je zdel vedno lačen in sem ga (zagotovo) preveč silila (prepogosto). Zdaj sva spet na tistem zloglasnem urniku (z variacijami pol ure gor ali dol) in zdi se mi, da nama obema to bolj ustreza: mleka je več , otrok se doji dlje in z večjim veseljem… Število obrokov sva zmanjšala na 7 (2 ponoči, 5 čez dan), saj zdaj dlje spi in hitreje hodi spat in ko sem tisti 8 obrok poskušala stlačiti v naš dan, sem nama delala medvedjo uslugo in se s tem preveč obremenjevala. Potem pa sem pomislila, kaj pa tiste, ki jim otroci spijo celo noč že od rojstva?! Tako sem si “razpucala” v glavi in gotovo je to (kot praviš tudi ti Karmen) največ. Dejstvo pa je, da do tega moraš priti sam, to pa ni vedno lahko. Še posebej, če je sekiranje tvoj hobi – tako kot je meni :)(. Da pa ne bi vso “krivdo” valila nase: naš fant se je v zadnjem mesecu resnično spremenil, veliko bolj se zanima za okilico, igračke, ljudi, se prevali na trebušček (previjanje več ni kar je bilo), kopanje je postalo prav razburljivo… v glavnem počne vse, kar naj bi štirimesečniki počeli – verjetno je bil vse to “šok” tudi za njega in enostavno ni našel časa za dojenje??? Mogoče pravega vzroka ne bom nikoli ugotovila, verjetno se nama bo kaj takega spet ponovilo… toda, zdaj bom pripravljena (barv za lase je še veliko, hi, hi :)).
Še enkrat, hvala za vašo ramo!!!
Lep pozdrav!
D.