Pozdravljeni!
Zanima me, kako je s spolnimi odnosi, če starši spite skupaj s svojimi dojenčki?Kdaj jih imate, če jih sploh imate. Sama nikakor ne odobravam skupnega spanja v zakonski postelji, saj me moti že otrokovo stalno godenje in premikanje.
hvala za odgovor
lp hana

Hana pozdravljena!

Ne vem, kako ste s tem vprašanjem zajadrali prav na forum o dojenju. Ker zagotovo vse doječe matere tudi ne spijo skupaj z otroci. In tudi doječe matere imamo lahko v redu spolnost. In ker kot LLLI svetovalka ne podpiram le enega in edinega načina spanja ampak vedno znova poudarjam da je prav tako, kot je prav za VAŠO družino. Dejstvo je tudi, da spolnost med zakoncema definitivno ni omejena samo na zakonsko posteljo. Nekoč je eden od očetov odlično in jedrnato dogovoril na podobne pomisleke o spolnosti med zakoncema v družinski postelji: »Kam pa pridemo brez domišljija?«

Kako boste ravnali ob spanju svojega otroka je seveda samo vaša in partnerjeva osebna odločitev. Otroci so si različni in način, ki je pri nekomu uspešen, je pri drugem lahko popolnoma zgrešen. Torej je za vsako družino najbolj primerna takšna ureditev spanja, pri kateri se vsi družinski člani počutijo najbolje in najbolje spijo.

Konkreten primer: če eden od staršev ni zadovoljen s spanjem v skupni postelji, potem se lahko k taveliki postelji prisloni otroška posteljica zraven in spusti ograjica… ali pa kakor so naredili pri moji prijateljici: na tla so dali tri ali štiri jogije od stene do stene in so vsi spali (včasih vsi na enem jogiju)… Vedno je torej možno najti rešitev.

Preden sem sama postala prvič mama in je moja prijateljca rekla, da spijo s tamaučkom skupaj v postelji in da ga doji že več kot eno leto – sem se kar zgrozila. Njej sicer nisem nič rekla ampak sem si mislila “Ha, pri nas bomo imeli pa drugačno vzgojo, moji otroci ne bodo nikoli tako razvajeni”. No, in potem sem tudi sama postala mama – enkrat, dvakrat, trikrat in huuuuudo spremenila mišljenje. In sedaj imamo res drugačno “vzgojo”. Takšno, da poslušamo naše otroke in jim nudimo varnost, toplino in ugodnje starševskega naročja ter skupne postelje, če oni to želijo in potrebujejo. Moj starejši sin je spal v svoji posteljici in se je preselil v svojo sobico pred prvim letom starosti. Prvorojenec je kaj hitro spal ponoči in sem se čudila staršem, pri katerih ni bilo tako in so tarnali. In sem mislila, da sva z možem fantastična starša – generala. In sem, priznam, prav tako vzvišeno gledala na tiste, ki so delali drugače. No, pa nam je druga, hčerka kaj kmalu pokazala, da ni nujno, da je starševstvo, ki je bilo uspešno pri enem otroku lahko takšno tudi pri drugem. Hčerka je tako je spala v naši spalnici, v svoji posteljici ali poleg naju, če se je ponoči prebudila in se je pri starosti dveh let sama odločila, da želi iti spat k bratcu, v otroško sobo. No, naš najmlajši- ta pa je prav posebne vrste čukec – še pri dveh letih imamo včasih kaj burne noči. In kaj je najlažje kot to,da ga ponoči stisnem k sebi in pocrkljam, napol v snu?

Kakorkoli gledano pa vedno poudarjam, da se starševstvo ne konča z odhodom v posteljo! In ker moj tretji otrok spi v družinski postelji, to ne pomeni, da je edino tako tudi pravilno in da to definira kakovost našega starševstva. Spoštujem tudi drugačne odločitve.

draga hana,

preprosto, to počneta lahko v dnevni, kopalnici ali kuhinji. pa še bolj je zanimivo.

pozdrav.

Mi imamo sedemletnico, ki še vedno vsako noč tam nekje okrog ene ure pride k nama v posteljo. Sicer se potem mož preseli v njeno posteljo v njeni sobi, da se lahko vsi naspimo (imamo namreč francosko ležišče z ozkimi jogiji, pa še jaz sem v drugo noseča in se malo bojim gneče v postelji). Enkrat na teden imamo pa dogovorjeno, da lahko hčerka prespi v zakonski postelji vso noč-ponavadi je to petek. In imamo se luštno. Moje razmišljanje je namreč takšno: tempo življenja je hiter, čez dan smo po službah, hčerka ima šolo in popoldan različne dejavnosti. In kaj je lepšega kot ponoči stisniti svojega otroka k sebi in se zjutraj z njim prebujati. Saj tako hitro odraščajo. Še kakšna tri ali štiri leta in verjetno z možem ne bova imela vstopa v njeno sobo, kaj šele, da bi spala pri nama. Se pa že veselimo naslednjega leta, ko se bomo selili v našo novo hišico. In ker verjetno takoj ne bo denarja za kakšno fino pohištvo (in ker nama tako tudi paše), se že zdaj z možem pogovarjava o varianti, ki jo je Karmen omenila: namreč jogiji in blazine po vsej spalnici in bomo lahko vsi spali v eni postelji.
Seksava pa lahko-tako kot pravi Thailand v drugih prostorih in tudi ni nujno, da ponoči. Če je želja, se najde tudi prostor in čas.
LP, Meti