Pozdravljena Karmen

Zgolj me zanima, če se bo situacija kaj spremenila. Namreč drugič sem noseča.
Prvega otroka sem kljub moji želji in pomoči svetovalk dojila le dobra dva tedna.
Ne vem, mogoče je bil kriv stres, ker sem imela očeta na smrtni postelji. Iskreno povedano sem mi zdi krivično to, da je sestra, ko je bil otrok star dva meseca komaj čakala da neha dojiti ker ji je bilo mučno mleka je imela več kot dovolj, a jaz pa nič o tega.
Ali je možno, da bom lahko sedaj dojila dlje in kaj lahko že sedaj naredim za to?

Hvala in lep pozdrav

Draga Romy,
žal mi je, da ste pri prvem otroku imeli takšne težave pri dojenju in razumem vaš strah in želje dojiti novega dojenčka… Žal vam ne morem vnaprej napovedovati uspešnosti pri dojenju, lahko pa vam zagotovim, da je veliko mamic in nekaj mojih prijateljic, ki prvega otroka niso dojile drugega (tretjega in celo četrtega) uspešneje dojilo, ker so poiskale informacije in znanje o dojenju že pred porodom in tudi po porodu so takoj poklicale, ko so se napovedovale težave.

Priprave na dojenje bi lahko opredelili kot fizične, t.j. telesne in psihične oz. mentalne.

Posebno pozornost zahtevajo morebitne vdrte bradavice, kar pa lahko že pred ali med nosečnostjo omilimo ali celo popravimo. Lahko si omislite posebne nastavke, ki s podtlakom izvlečejo bradavice, bolj prijeten način pa je sesanje bradavic med ljubljenjem ali redno izvajanje posebnih vaj za mehčanje vezi, ki bradavici ne dovolijo izstopiti. Če bradavice niso resnično zelo vdrte, pa jih bo največkrat izvlekel dojenček sam, ki s svojim sesanjem najmočneje vpliva na obliko bradavice.

Dojenček bo v obdobju, ko bo izključno dojen (približno prvo polovico leta), črpal zaloge vitaminov in mineralov iz materinega telesa. Zato je primerna prehrana v času nosečnosti in po porodu velikega pomena. Poskrbite za polnovredno prehrano, živila pa naj bodo kar najbližje svojemu naravnemu stanju. Če ste slabokrvni, posežite po katerem od naravnih pripomočkov za povečanje železa in redno kontrolirajte krvno sliko.

Pozitivna psihična priprava na dojenje je za uspešnost le-tega navadno večjega pomena kot fizična. Dojenje je sicer samoumevno in naravno kot le malokatera stvaritev narave, vendar je hkrati tudi umetnost, ki se je morata tako mamica kot otrok včasih šele naučiti. Za uspešno dojenje je potrebno predvsem dvoje: močna želja: “želim dojiti” in močno prepričanje:”dojila bom”. Uspeh je velikokrat odvisen od samozaupanja pa tudi od ZNANJA, da ima večina žensk v normalni psihofizični kondiciji dovolj mleka, da prehrani svojega otroka. Materino mleko se namreč tvori po čudovitem zakonu ponudbe in povpraševanja. Mati naredi napako lahko le, če ne ponudi prsi otroku dovolj pogosto oz. vsakič, ko otrok to želi. Mnoge mamice, ki jim je “zmanjkalo mleka”, so pri dojenju gledale na uro in štele dnevne obroke. Če se njihov dojenček ni držal “pravilnega” vzorca hranjenja, so mu ponudile čaj po steklenički ali dudo. Tako otrok del svojih sesalnih potreb poteši drugod in prsi ne dobijo dovolj vzpodbude za proizvodnjo mleka. Miti o navajanju novorojenčka na red so velikokrat razlog za neuspeh pri dojenju, zato hranite svoje dojenčka po njegovi želji. Najbolje je, da se na tako miselnost pripravite že v nosečnosti. Pogovorite se o tem s partnerjem, starši in drugimi, ki bi vam utegnili kasneje deliti nasvete. Družite se s podobno mislečimi in utrdili boste samozavest, da ste sposobni dojiti svojega otroka in mu tako nuditi najlepše, kar mu je narava dala za vstop v življenje – varno naročje in toplino materinega mleka.