Težave z dojenjem po 1. letu!
Draga Karmen!
Mislila sem Vas poklicati, vendar toliko je tega za povedati da sem se raje odločila za pismo, če bo pa treba Vas bom res poklicala.
Imam sinka starega 13 mesecev, dojiva se (skoraj) brez problemov že od samega začetka. Z izjemo ene zamašitve mlečnega voda, enega hudega mastitisa (seveda na morju – 1 teden od dveh sem preležala z hudimi bolečinami ter 39 temperaturo!), ter dvakrat sem uspešno preprečila grozečo zamašitev, drugo teče kot po maslu, dobesedno. Zmeraj sem dojila samo na eni dojki za en obrok, kar je zadostovalo, in od samega začetka sem imela prej težave s preveč kot s premalo mleka. Na srečo. Sinko napreduje super, od kakšnega 6,5 meseca papa tudi drugo hrano, občasno z velikim veseljem, občasno pa štrajka…
Že kakšne 3 mesece se doji enkrat čez dan (pred dnevnim spanjem), zvečer za uspavanje, ponoči na kakšne 2-3 ure (ne moti me ker spimo v družinski postelji), pred jutro bolj pogosto, torej za “zajtrk” pa isprazni obe dojki. Vse lepo in prav.
Ampak! Že kakšen mesec in pol imam konstantno nekakšne težave s dojkami, kar mi, nažalost, kvari veselje nad dojenjem. Rada bi dojila čim dlje, po možnosti dokler bo sin hotel. Ker ne delam (študiram) sem doma, tako da ni nobenih ovir za to.
Moj sinko je zelo živahen in ker se je na začetku najraje premikal s kotaljenjem (najraje na postelji kjer je mehko) je imel, oz. še vedno ima “telovadbo” med dojenjem: malo posesa, odklop, odkotali se, malo poigra, ali samo pogleda katere so tamo igrače, pa se spet veselo prikotali nazaj, potem pa se obrača (s hrbta na trebuh in nazaj) seveda s bradavico v ustih, pa se doji na (!) trebuhu, pa spet en krog pa spet kotaljenje… Saj mi ni težko, pač počakam vedno da veselo pride nazaj, čez kakšnih 15 minut, ali max. pol ure se pa utrudi, vidim da bi se še vedno obračal, ker mu kar “sršeni v riti skačejo”, ampak ne more, tako pa počasi omaga. Zadnje čase pa ker je že izpopolnil dvigovanje s trebuha v sedeči položaj, pa včasih še pri tej telovadbi pozabi odpreti usteca z bradavičko!!! Zato mi pogosto naredi ragade, ki se, na srečo, hitro celijo, ampak imam občutek da se komaj ene znebim, novo mi naredi, ne spomnim se kdaj nazadnje nisem imela nobene! (Pa da pripomnim da jih prej nisem imela, ker je bil v redu pristavljen).
Potem pa ko so mu izraščali zobki me je grizljal, pa je na srečo hitro minilo, pa mi je delal (včasih tudi do krvi!) odtise zgornjih zobkov, kakšen mesec je to trajalo, tudi to je mimo.
No, ampak sedaj imamo, poleg večnih ragad, še novo težavo: zelo mu niha povpraševanje: nekaj dni se je po noči dojil komaj enkrat, ali pa sploh ne, samo dala sem ga na drugo stran (druga joška je bila na vrsti) in je že spal naprej, pozabil je pa sesati, in ker je to trajalo dovolj časa se mi je seveda zmanjšala zaloga mleka. Pol se je pa odločil da bi vseeno več mlekeca in je nekaj dni ustrajno “glodal” (to pomeni dolgo sesal, kot ni že od svojega 9. meseca), sedaj pa imam spet ogromno mleka, zdaj pa spet on štrajka, in seveda, kaj to vse pomeni?! – kar naprej imam “grozeče” zamašitve – ko me že malenkost boli, se pa da v kakšnih 2-3 dni z obkladki rešiti problem, enkrat pa mi ni uspelo preprečiti vnetje, sedaj sem pa spet v “bitki”. Tukaj pa tudi jaz ne vem več kako naprej: ker se ne doji več pogosto, ne morem se držati načela: veliko dojenja, da otrok odmaši vod, nemorem pa tudi črpati, oz. ne bi smela preveč, ker spet preveč stimuliram dojki na proizvodnjo. Ampak tudi čakati od 13 do 20 zvečer na večernje dojenje in obkladek tudi ne smem!! Res ne vem kaj naj naredim. Saj pazim da mi dojke ne bi postale prepolne, ampak včasih smo celi dan zunaj, pa niti ne opazim, pa tudi pumpice ne nosim s seboj… Imate kakšen predlog?!
Mogoče je samo faza, pa samo potrebujem tolažbo da bo mimo, da so to tudi druge izkusile,… Čeprav… Mislim da dojenje ne bi smelo biti tako moteče, problematično, boleče, težavno,.. Namesto da bi mi bilo glih zaradi dojenja življenje lažje, jaz že 1-2 meseca kar naprej imam težave z dojkami, nikamor ne morem, pa tudi prijetno mi ni kot prej, ker vedno čakam če bo spet kakšna ragada, tipam ali so dojke dovolj mehke, a se mi bodo spet prehitro napolnile, ali bom morala obkladek, ali ne!! Ne me napačno razumeti, ne želim nehati, pa tudi ni tako strašno, takoj ko je “nevarnost” mimo že pozabim (in seveda spet ne pokličem svetovalke), ampak ko boli je hudo…
Pa še en detajl: imam res zeeelo velike prsi, mislim da je košarica G, pa komaj sem jo našla, tako da mi dolgi mlečni vodi verjetno niso glih v pomoč pri težavah.
Eto, upam da niste jezni zaradi zelo dolgega pisma, ampak se mi je nekako zdelo da bo lažje če prvo preberete nekakšno zgodovino mojega dojenja, pol pa da naprej debatirava, če bo treba… Drugače sem prebrala večino vaših prispevkov, to je nekakšna biblija za mene, in mi je verjetno prihranila kakšno težavo v preteklosti. Ampak o težavah pri dojenju po 1. letu res nisem nič našla!
Prosim Vas, svetujte mi, ali mi vsaj recite da je to normalno, in da bo tudi minilo!!
Pa tudi druge mamice, zelo vesela bi bila kakšnega nasveta!
Vnaprej hvala in lep pozdrav!
Sonja
Draga Sonči,
dobrodošla v svetu zelo aktivnih doječih malčkov! Kakor kar naprej ponavljam na tem forumu, so si otroci zelo različni: nekateri se lepo pridno in umirjeno dojijo, drugi pa so med tem dejanjem pravi olimpijski plavalci ali plezalci – in kar je najhuje – z materino bradavico v ustih…. ajajaj, boli. V tem času je lahko problematično tudi neredno dojenje, kakšen dan se otroci dojijo zelo pogosto, kakšen dan pa na dojenje skorajda pozabijo in tako imamo matere še težave z dojkami: ali je premalo mlečne zaloge in so otroci kar naprej “priklopljeni” ali obratno – imamo prepolne prsi, kar lahko vodi v težave… kakor ste že tudi sami ugotovili…
Priporočam vam, da preberete članek o mastitisu, ki sem ga na teh straneh že večkrat objavila, da nekatere vzroke za pojavljanje lahko preventivno odpravite… No, vzroki za težave pa ponavadi niso le v nerednem in “divjem” dojenju našega malčka ampak je eden od najbolj pogostih vzrokov za to tudi materin stres in premalo počitka. Prav v tem obdobju se vračamo v službo ali k študiju, redno dojenje postane neredno, sporadično, pa tudi otroci plešejo v našem naročju, namesto da bi se lepo mirno dojili.
Nasvet, ki vam ga bom dala, je bil uspešen pri mnogih mamicah po svetu: predno se začneta z mačkom dojiti, mu mirno, nežno – a jasno in glasno povejte, da se bosta dojila lepo in v miru in da ne želite, da vam grize dojke. Takoj ko začne z nezaželenim “obnašanjem”, podoj prekinite, otroka postavite na tla in mu povejte, da vam ni prijetno in da vas boli. Verjetno se bo strašansko razburil, ker je bilo dojenje prekinjeno, ponudite mu druge oblike nadomestila: če je lačen hrano, če je žejen pijačo, če je zaspan – z njim v naročju zaplešite, če potrebuje pozornost – mu ponudite igro s kockami, sprehod,… itd. Ko preneha z neželenim obnašanjem, nadaljujta podoj. Takšno obnašanje lahko traja kar nekaj dni ali tednov, toda sčasoma bo otrok spoznal, da je določeno obnašanje nezaželeno in vam ni povšeči ter bo to dvoje znal povezati.
Materine dojke so čudovita, prilagodljiva “bitja”. Nerednemu dojenju ali dojenju z daljšimi premori se v nekaj dnevih ali tednih tudi prilagodijo. Zato bi vam zaenkrat svetovala le, da počakamo, da ta prehodna faza mine. Če se bo nadaljevalo, pa se le še oglasite! Če imate trdi, prepolni dojki, stopite pod topel tuš in nežno masirajte dojki, morda vam bo mleko kar samo iztekalo. Če želite, lahko mleko tudi iztisnete, a samo toliko, da začutite olajšanje.
Sprostite se, nekaj dni med dojenjem gnezdite, poskrbite, da bo to res prijeten, nežen in miren dogodek, ki ga lahko izkoristite tudi za svoj počitek, in zagotovo bo bolje. Poskusite med dojenjem tudi kar najbolj izključiti zunanjo stimulacijo.