Pričakujem svojega prvorojenca in bi se rada čimbolje pripravila. Kot poslušam je zelo veliko težav pri dojenju. Baje je priporočljivo pred porodom bradavice masirati, da se utrdijo. Nikjer pa nisem še zasledila kdaj naj se začne z masažo in kako naj se jih masira. Hvala za odgovor.

Draga Naja,
čestitam k vaši prvi nosečnosti!

Priprave na dojenje bi lahko opredelili kot fizične, t.j. telesne in psihične oz. mentalne. V prvo skupino sodi predvsem priprava bradavic, vzdrževanje primerne telesne kondicije in primerna prehrana. Eno najpogostejših vprašanj nosečnice je, kako naj si na dojenje pripravi bradavice. Govorice babic, tet in sosed o bolečem dojenju in strašnih pripravah bodoče mamice le prestrašijo. Bradavica mora biti za nežna dojenčkova usteca voljna in mehka, ne pa vsa hrapava od drgnjenja z grobo brisačo ali celo zobno ščetko. Bradavice v nosečnosti in v obdobju dojenja zahtevajo osnovno nego, za katero zadostuje vsakodnevna prha brez uporabe mila, ko pa je dojenček že na svetu, naj mamice ne uporabljajo krem, ki bi dojenčku povzročale neprijeten okus in mu pokvarile njemu najljubši vonj in okus po mamici. Nekateri dojenčki so občutljivi celo na vonj deodoranta, sploh če je le-ta v obliki spraya. Koristno je, če si po vsakem podoju po bradavici in areoli (temnem kolobarju okoli bradavice) mamica s čisto roko razmaže nekaj kapljic mleka in posuši na zraku. Boleče bradavice v 90% povzroča nepravilna pristavitev dojenčka k prsim ali dojenčkovo nepravilno sesanje. V takih primerih je potrebno poiskati pomoč strokovnjaka, ki bo odpravil vzrok bolečih bradavic, saj bo kremica, ki vam jo predpišejo, največkrat odpravila le posledice.

Posebno pozornost zahtevajo le vdrte bradavice, kar pa lahko že pred ali med nosečnostjo omilimo ali celo popravimo. Lahko si omislite posebne nastavke, ki s podtlakom izvlečejo bradavice, bolj prijeten način pa je sesanje bradavic med ljubljenjem ali redno izvajanje posebnih vaj za mehčanje vezi, ki bradavici ne dovolijo izstopiti. Če bradavice niso resnično zelo vdrte, pa jih bo največkrat izvlekel dojenček sam, ki s svojim sesanjem najmočneje vpliva na obliko bradavice.

Dojenček bo v obdobju, ko bo izključno dojen (približno prvo polovico leta), črpal zaloge vitaminov in mineralov iz materinega telesa. Zato je primerna prehrana v času nosečnosti in po porodu velikega pomena. Poskrbite za polnovredno prehrano, živila pa naj bodo kar najbližje svojemu naravnemu stanju. Če ste slabokrvne, posežite po katerem od naravnih pripomočkov za povečanje železa (sok rdeče pese, alga Spirulina) in redno kontrolirajte krvno sliko.

Pozitivna psihična priprava na dojenje je za uspešnost le-tega navadno večjega pomena kot fizična. Dojenje je sicer samoumevno in naravno kot le malokatera stvaritev narave, vendar je hkrati tudi umetnost, ki se je morata tako mamica kot otrok včasih šele naučiti. Za uspešno dojenje je potrebno predvsem dvoje: močna želja: “želim dojiti” in močno prepričanje:”dojila bom”. Uspeh je velikokrat odvisen od samozaupanja pa tudi od znanja, da ima vsaka ženska v normalni psihofizični kondiciji dovolj mleka, da prehrani svojega otroka. Materino mleko se namreč tvori po čudovitem zakonu ponudbe in povpraševanja. Mati naredi napako lahko le, če ne ponudi prsi otroku dovolj pogosto oz. vsakič, ko otrok to želi. Mnoge mamice, ki jim je “zmanjkalo mleka”, so pri dojenju gledale na uro in štele dnevne obroke. Če se njihov dojenček ni držal “pravilnega” vzorca hranjenja, so mu ponudile čaj po steklenički ali dudo. Tako otrok del svojih sesalnih potreb poteši drugod in prsi ne dobijo dovolj vzpodbude za proizvodnjo mleka. Miti o navajanju novorojenčka na red so velikokrat razlog za neuspeh pri dojenju, zato hranite svoje dojenčka po njegovi želji. Najbolje je, da se na tako miselnost pripravite že v nosečnosti. Pogovorite se o tem s partnerjem, starši in drugimi, ki bi vam utegnili kasneje deliti nasvete. Družite se s podobno mislečimi in utrdili boste samozavest, da ste sposobni dojiti svojega otroka in mu tako nuditi najlepše, kar mu je narava dala za vstop v življenje – varno naročje in toplino materinega mleka.