naš malček bo ravnokar 7 mesecev, pa ga gosta hrana prv nič ne navdušuje. Že 1 mesec poskušamo uvesti vsaj kak obrok, pa nismo prišli do količine večje od 0,3 dl. Saj vem, da se bo enkrat nehal dojiti. Skrbi pa me, ker je med večjimi, pa bo počasi postal slabokrven, pa tudi ostale potrebe po vitaminih najbrž ne bodo več dolgo zagotovljene.

Dragi/draga Jan,
novejše raziskave pa so dokazale, da je človeško mleko najboljša možna hrana, ki zadovolji vsem prehrambenim potrebam (zdravega, ob roku rojenega in dobro razvijajočega se) dojenčka najmanj v prvi polovici otrokovega prvega leta. Celoten proces uvajanja goste hrane lahko traja od tri do šest mesecev.

Ali so vsi otroci pripravljeni na gosto hrano točno pri 6. mesecih? Seveda ne, nekateri otroci malce prej, nekateri celo mesec ali dva kasneje. Ne glejte na koledar, ampak opazujte svojega otroka. Kdaj je pravi čas za uvajanje goste hrane, nam bo povedal otrok sam, z določenimi znaki. Zdrav dojenček, ki je “zrel” za gosto hrano, naj bi:
– samostojno in dobro sedel
– imel razvito koordinacijo roke-usta
– izgubljal izrazit refleks izplazenja jezička, ki je potreben za sesanje
– otrokova prebavila so že dovolj zrela za sprejem druge hrane (nezrelost vidimo tako, da otrok izloča cele koščke neprebavljene hrane)
– je sposoben hrano prežvečiti in pogoltniti
– dobiva ali že ima zobe in ima veliko željo po žvečenju
– kaže izrazito zanimanje za hrano na krožnikih družinskih članov in grabi hrano z njih
– nenadno povečanje števila podojev (ki nimajo vzroka v bolezni, zobenju, poskokih v rasti ali zaradi spremembe običajnega načina življenja v družini)

Količinsko so prva hranjena še zelo majhna. Prvi dan naj bo prvi obrok goste hrane le ena majhna žlička na dan. Vsak dan naj dobi količinsko eno majhno žličko več. Otroku, ki se upira hranjenju po žlički pustimo, da sam nosi hrano v usta. Verjetno vam bo dal vedeti, kdaj ima dovolj, še bolj verjetno pa je, da se bo s hrano le zelo zadovoljno igral in jo morda le okušal, pojedel pa bore malo. Če otrok ob enem obroku ni pojedel prav ničesar, mu hrano tekom dneva še enkrat ali dvakrat ponovno ponudimo. Otrok, ki ni lačen ali hrane ne želi, bo glavo obrnil zaprl usta ali hrano celo izpljunil ali nam kako drugače pokazal, da hrane ne želi. Verjemite mu na besedo in se mu s hrano ne dobrikajte, mu je ne vsiljujte ali ga celo prisilno nahranite. Pustite mu, da si vzame kolikor sam hoče in ne toliko, kolikor vi menite, da bi moral pojesti.

V prvem letu življenja dojenje še vedno zadosti 60-75% prehrambenih potreb otroka, zato je prehod na gosto hrano v tem obdobju lahko zelo postopen in počasen. Nikar se ne obremenjujte s tabelami in urniki, ki nam jih rade ponujajo pisane brošurice proizvajalcev otroške hrane v vseh supermarketih, zdravniških čakalnicah ali z mamljivimi darilci po pošti. Vsak otrok je drugačen, prilagodimo se njemu in njegovim potrebam. Nekateri otroci jedo pri sedmih mesecih tri obroke dnevno, nekateri pa le enega, nekateri otroci sedijo pri petih mesecih, nekateri pri sedmih, nekateri shodijo pri enem letu, nekateri kasneje,…

Matere, ki dojimo svoje otroke vemo, da naši otroci živijo po drugačnih življenjskih ritmih kakor odrasli. Dojeni otroci se ponavadi dojijo pogosto in nimajo postavljenih točnih urnikov. Tudi ko dojeni otroci začnejo z uživanjem goste hrane, je njihova lakota porazdeljena preko celega dneva in ne skoncentrirana prav ob določenih urah, ob času obrokov. Tudi količina hrane, ki jo zaužijejo otroci, je na začetku zelo majhna. Zato majhni otroci potrebujejo več obrokov z manjšo količino hrane. Večina prehrambenih strokovnjakov se bo strinjala z dejstvom, da je bolj zdravo jesti manjše količine hrane v več obrokih, porazdeljenih preko celega dneva. Za dojenčke, ki šele začenjajo jesti gosto hrano so vsi obroki pravzaprav le malice, zato ste lahko še močno prilagodljivi. Za kakšen obrok se bo vaš dojenček morda samo dojil, za kakšen obrok bo morda pojedel le malce pretlačenega kuhanega krompirja ali banane ali kuhanega korenčka in brokolija…

Skrbi vas pomanjkanje vitaminov in mineralov – naj vas potolažim: vitamini in minerali so v materinem mleku v ravno pravšnjem razmerju in so v otrokovem telesu kar najbolj možno izkoriščeni, se absorbirajo z največjim izkoristkom. Železo v materinem mleku je od vseh živil, bogatih z železom, najbolj izkoriščeno. To pomeni, da je zadostna količina železa v materinem mleku boljša, kakor mnogo večja količina železa v kravjem mleku. Zdravi in ob roku rojeni otroci nimajo potreb po dodatnem železu najmanj do prvih 6. mesecev svojega življenja. To je tudi približen čas, ko začnejo otrocipostopoma uživati drugo hrano, kakor materino (ali prilagojeno) mleko.