Draga Karmen!

Kmalu po rojstvu punčke, sem našla forum Starši staršem, ko sem skozi najdi.si iskala nasvete za dojenje. Tako, da sem že skozi ta forum dobila veliko nasvetov od tebe in tudi ostalih mamic. Hvala vam. Brez vas bi verjetno že veliko prej obupala pri dojenju. Predvsem zato, ker sem prva dva sina (danes stara 18 in 16 let) dojila le tri mesece z dodajanjem. Pred leti nismo imeli take podpore pri dojenju kot sedaj.
Željo pa sem imela zelo veliko, da bi le dojila. Tako sem šla skozi vse postopke od pristavljanja vsako uro ali še bolj pogosto in sem do začetka tretjega meseca samo dojila. Od takrat naprej pa je začela spati celo noč, se pravi nekako od 22 ure do 7 ure. Nakar so se začele čez dan težave pri dojenju in to proti večeru. Npr. sesajala je pol ure izmenično na obeh dojkah, nakar se je začela odvračati od dojke, jokati. Tako, da sem ji začela dodajati aptamil, če je po dojenju še jokala. Čeprav moram reči da flaške ni imela posebno rada.
Sedaj pa k trenutni težavi. Danes sva stari 4,5 mesece.Ne vem več kaj naj še naredim. Pred štirinajstimi dnevi smo imeli prometno nesrečo, ko nas je na avtocesti zrinil s ceste pijani voznik.Hvala bogu smo jo zelo dobro odnesli, kar pomeni da smo telesno celi, le bolečine od zategnjenega varnostnega pasa sva imela z možem in bolečine v vratu. Punčka pa je bila dobro zaščitene v lupinici. Sem pa doživela šok, ne vem mogoče deset minut ali pa pol ure po nezgodi, še na kraju nesreče. Jaz sem jokala, hčerkica prav tako, najbrž je čutila, da je nekaj narobe. Ko smo prišli domov (nesrečo smo imeli okrog 20 ure), je bila zelo nemirna in ko je zaspala je spala 12 ur, sedela sem ob njej in opazovala kaj se z njo dogaja. Ko se je zbudila sem jo pristavila k dojki, katero je samo parkrat potegnila in ni hotela več jesti in je zopet zaspala. Peljala sem jo tudi k pediatrinji, da jo vseeno pregleda ali je vse v redu z njo. Telesno je bilo vse v redu. Vendar imava od tistega dne težave s hranjenjem, odvrča se od dojke, po flaški spije cca 450 do 500 mml mleka (ima cca 6,5 kg) in čaja cca 200 mml. Resnično sem vse poizkušala, da bi še več dojila, vendar je pripravljena sesati le zjutraj ko se zbudi in včasih zvečer pred spanjem, čez dan nič, se kar joka če jo hočem pristaviti.
Prosim povej mi kaj naj naredim. Ali je dovolj, da popije le toliko mleka kot sem navedla in ali je dovolj da sesa kolikor pač sesa? Kaj bi lahko bil vzrok njenega odvračanja? Moram pa povedati, da sem še vedno nemirna, da slabo spim, oziroma da zaspim navadno šele proti jutru, čeprav se trudim, da bi zaspala.

Za kakršenkoli vzpodbuden odgovor se ti zhavaljujem.

Lep pozdrav
Reneja

Draga Reneja,
vesela sem, da ste toliko energije in volje vložili v dojenje svoje deklice, čeprav ste že pri prvi dveh otrocih imeli težave. Več o tem, zakaj se nekateri otroci “kregajo” pri prsih bom napisala na koncu, sedaj pa k trenutni težavi. Vesela sem, da ste jo kljub hudi prometni nesreči dobro odnesli. Tudi sama sem bila v popolnoma enaki situaciji takoj po novoletnih praznikih, ko smo doživeli hudo prometno nesrečo (starejši voznik nam je izsili prednost in smo se čelno zaleteli pri hitrosti 80km/h). In sem imela popolnoma enake težave pri dojenju, kakor vi. Zato bo tole napisano tudi iz moje lastne izkušnje…

Res je, da pravimo tako, da mati ne more nenadoma, kar čez noč, izgubiti mleka. Iz strokovne literature se nenadna in zelo hitra izguba mleka (do popolne suhosti) pojavi le, kadar mati doživi hud, nenaden stres, lahko pa tudi če prekomerno kadi, uživa alkohol, droge ali preveč kofeina ter določene vrste zdravil. Tudi pri takih materah je značilno, da je zaloga mleka le začasno zmanjšana in se v naslednjih dneh lahko povrne.

Torej – kadar mati doživi hud čustveni stres, se takrat zaradi vplivov hormona oksitocina (ki mu po domače pravimo tudi hormon sreče) laktacija lahko močno zavre. To se seveda pozna tudi pri otroku, ki se pri prsih “krega”. To sem doživela tudi sama in kljub vedenju o fiziologiji tega pojava, sem potrebovala dober teden, da sem prišla k sebi in dobre tri mesece, da je začel spomin na nesrečo počasi bledeti. In seveda, sem kljub izkušenosti, imela težave pri dojenju našega najmlajšega. Nespečnost, razražljivost, strah in drugi pojavi so pri tem popolnoma normalni in razumljivi. Še sedaj večkrat podoživljam trenutke same nesreče in mi je težko, a vem, da moram iti naprej. Ker je imel starejši sin s predelavo prometne nesreče tudi čustvene težave, predvsem strah pred vožnjo z avtomobilom, sva skupaj obiskala otroško psihologinjo, kjer sem ugotovila, da sem pogovor z njo verjetno najbolj potrebovala le jaz sama. Poškodbe zaradi varnostnega pasu so zoprne in dolgotrajne, sama še vedno obiskujem fizioterapijo, kar še dodatno prispeva k stresu… Najbolj trapasto pa je to, da ni kaj videti (kost ni zlomljena) a še nekaj časa močno boli, vsi pa mislijo da blefiraš zaradi zavarovalnice… to tudi močno prizadene in vpliva k dodatnemu stresu…

**************
Kopiram članek, ki je bil objavljen že na forumu “Starši-staršem” o tem, kako ravnati, kadar otrok zavrača dojenje:

Težko poiščem vzroke za vajine težave le na osnovi opisanega. Mamico, ki pokliče po telefonu namreč povprašam še cel kup drugih stvari, saj je vzrokov za odklanjanje lahko zelo veliko:
– vnetje ušeska
– gljivice, soor
– otrokov temperament: otrok hoče TAKOJ, mi ga gremo pa prej previjat
– zobenje (to velja za večje dojenčke)
– preveč stimulacije iz okolja (preglasna glasba, svetloba, hrup, starejši otroci)
– mati ima preveč mleka, dojke so trde in otrok ne more zagrabiti
– nepravilen položaj otroka pri materi
– nepravilen položaj na bradavici
– otrok ima dudo ali dobiva hrano po steklenički, t.i. “sesalna zmeda”, saj je sesanje dude ali stekleničke tehnično popolnoma drugačno kakor molzenje mleka iz dojk (otrok tako napačno sesa samo bradavico)
– če mleko z izcejalnim refleksom ne navre dovolj hitro, otrok pa hoče takoj
– otrok ima povišan mišični tonus in se krivi nazaj, ima težave s položajem
– travmatičen, medicinski porod z veliko intervencij in analegetikov
– ločitev matere od otroka po rojstvu
– porodne poškodbe (ključnice, izpahi kolkov ali ramen)
– mati preveč umiva prsi in uporablja močno milo ali deodorant ali spremeni deodorant in otrok ne prepozna materinega vonja
– stres in občutljivost matere, katerega otrok začuti
– drugi, neznani faktorji.

Kako si pomagati?
1. najprej zagotovi, da bo dojenje potekalo v mirnem, toplem,prijetnem okolju. Naredita si gnezdo.
2. Otroka podoji TAKOJ ko se zbudi, vse ostalo lahko počaka.
3. POGOSTO DOJENJE, ne glej na uro!
4. PRAVILNO PRISTAVLJANJE – njegov trebuh na tvoj trebuh, glavica v višino dojke, otrok naj bo čim bližje, dobesedno zarit v dojko, njegova rokica spodaj. Naredi enostaven preizkus: ko sediš normalno, naravnost, pogoltni slino. Gre lepo. Ko obrneš glavo proti rami, poskusi pogoltniti slino. To gre pa težko. Otrok, ki nima pravilnega položaja pri dojki in ima le malce zasukano glavico se pri dojenju zelo utrudi in posledično hitro zaspi, čeprav se še ni najedel. Nato se spet kmalu zbudi in je spet lačen.
5. PRAVILEN POLOŽAJ NA PRSIH. Otrok MORA zagrabiti čimveč areole, bradavica mora biti globoko v ustecih, otrok naj bo zarit v dojko. Nosek bo odmaknil sam, če ne bo mogel dihati. Otrok mora dojko MOLZTI, ne le sesati bradavice. Če ima otrok majhna usteca, mati pa velike bradavice, potem pomaga t.i. sendvič prijem. S tem prijemom ponudimo bradavico s čimveč areole dojenčku v majhna usteca. Podobno, kakor primemo zelo velik hamburger, preden ga stlačimo v naša usta. Dojko stisnemo in potegnemo naprej, da bradavica izštrli. Če so dojke prepolne mleka in ima otrok težave pri zagrabitvi je dobro, da si iztisneš malce mleka, le toliko, da se bradavica zmehča.
6. Vnete bradavice, glej spodaj. Sem kopirala moj članek.
7. Če otrok lepo napreduje pri teži, je vse v redu in je tvoja skrb odveč. Kljub temu, da veliko spi in da se doji le kratek čas. Otroci so si različni, vsak si vzame toliko kolikor potrebuje in kolikor zmore. Nekateri jedo nekaj minut in pogosteje, nekateri jedo pol ure ali več, pa vmes prespijo nekaj ur in/ali obratno. Podobno kot pri odraslih: nekateri pojedo manj in večkrat, nekateri se dvakrat dnevno nabašejo s hrano,… in nekateri smo debeli, nekateri pa suhi. Pomembno je, da otroka natančno opazujemo. Pri dojenju enostavno ni pravil in tabel, koliko bi kdo mogel. Vse tabele in urniki se nanašajo izrecno le na hranjenje po steklenički, kjer je prve mesece steklenička namenjena izrecno res le hranjenju.
8. Ne pozabi nase, veliko počivaj in se poskušaj pred dojenjem pomiriti. Če te bo že vnaprej strah, kako bo, bo dojenček to začutil in začaran krog je sklenjen.
************

Pozdravljena,

Najlepša hvala za izčrpen in vzpodbuden odgovor. Bom še poizkušala dojiti, upam da nama bo “zalaufalo”. Saj je res najboljše in najenostavnejše dojiti, sploh pa za take kot smo mi, ki smo zelo terenski.
Pa še nekaj, res je, da zelo boli v duši, ko se vidnih posledic na telesu po nesreči ne vidi, bolečine so pa, pa ti nihče ne verjame. Kje pa je še vse ostalo strah, nespečnost, nemir? Tu si verjetno lahko pomagaš res samo sam in čas, ki celi rane.
Še enkrat, najlepša hvala!

Lep pozdrav
Reneja