MARIKA-NUJNO!!!!!!!!
Na forumu se je razpredla debata o tem, kam prištevamo mleko in mlečne izdelke. Na deklaracijah je sicer razvidno, da le ti vsebujejo večji delež OH kot B. Kako pa je v resnici?? Živela, sem v dobri veri, da so vsi OH. Očitno pa temu ni tako. Tudi Monti mleko in jogurt (govorim o posnetih izdelkih) prišteva k B, zaradi majhne vsebnosti M, pa jih lahko jemo z OH????
Marika lepo, lepo prosim za pomoč, da ne bom “krive vere” učila.
Lepo po vrsti:
Beljakovine so zgrajene iz manjših enot – aminokislin. Ko pojemo na primer zrezek, morajo encimi v prebavilih beljakovine iz tega zrezka najprej razgraditi na aminokisline, te so nato absorbirane v tankem črevesju, zatem pa mora telo aminokisline zopet sestaviti v beljakovine, ki so potrebne za opravljanje različnih funkcij. Vsa telesna tkiva so sestavljena iz 22 različnih aminokislin, od katerih jih je 9 nujno potrebno vnesti s hrano, saj jih telo ne more samo proizvesti. Teh 9 aminokislin imenujemo esencialne, ostale, ki jih telo lahko »zvari«, pa neesencialne.
Po tem principu živila razdelimo na beljakovinsko popolna in beljakovinsko nepopolna. Med prva, se pravi popolna beljakovinska živila spadajo meso, ribe, pa tudi mleko in mlečni izdelki. Nepopolna beljakovinska živila pa so rastlinskega izvora. Med najkvalitetnejše vire rastlinskih beljakovin seveda prištevamo sojo, ki se lahko dokaj primerljivo kosa z beljakovinami v mesu.
Beljakovinam določamo tudi biološko vrednost (BV), kar po kmečko in preprosto povedano, da ne kompliciramo (ker je res dokaj zapleteno/vsaj meni) pokažimo na spodnjem primeru, kjer večja vrednost pomeni večjo KVALITETO BELJAKOVIN:
predelana sirotka 100
celo jajce 94
mleko 85
ribe 76
meso 74
soja 72
riž, poliran 64
pšenica, nepredelana 64
koruza 60
fižol 58
Torej mleko in mlečni izdelki so beljakovinska živila in to celo popolne beljakovine. Seveda pa se s predelavo mleka njihova celovita podoba spreminja z raznimi prvo odvzemanji, potem pa dodajanji.
Nina tvoje vprašanje je čisto na mestu.
Po Montijevo ponavadi takšnemu obroku rečemo ZAJTRK z veliko OGLIKOVIH HIDRATOV in to DOBRIH, med katera prištevamo polnozrnat kruh, žita s celim zrnjem brez sladkorja in sadno marmelado brez sladkorja in pa seveda mlečne izdelke, ki pa nikakor ne smejo biti polnomastni in ne smemo dodajati nikakršnih drugih maščob, kot so maslo, margarina in drugi namazi nabiti z maščobami.
Torej dovoljeno je mešanje Dobrih OH-jev z mlečnimi izdelki z čim manj maščob, kar pa ne pomeni, da je dopustno uživati razne nizko kalorične jogurte z 0. in še nekaj %maščob, ker nas pa tam udarijo na drugi način in sicer z največkrat dodajanjem sladkorja. Več o tem, si lahko prebereš na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so tovrstne izdelke tudi testirali in imaš lepo zapisano in razloženo “nategovanje potrošnikov”, se pravi nas.
Skupaj z čeprav DOBRIMI OH-ji pa so nedopustne kombinacije neposnetega ali delno posnetega mleka in vseh izdelkov iz teh dveh mlekov.
Vendar je moje čisto osebno mnenje, da če si kdaj pa kdaj privoščimo tudi kaj delno posnetega, nam zaradi tega ne bo porušilo sistema. Če to seveda ne postane vsakodnevna navada.
Če se prav spomnim (priznam, da knjige že nekaj časa nisem prebirala, jo pa imam spet namen, ker je že veliko let, odkar sem jo predelala), je bilo rečeno, da sta kombinacija kruha in sira strogo prepovedana, iz tega sklepam, da tudi kombinacija jogurta in kruha. To mi je ostalo nekje v podzavesti in niti pomislim ne, da bi to mešala. Je pa res, da sedaj nisem več tako zelo pikolovska kot na začetku in na prvi stopnji, zato se tudi kdaj pregrešim, pa se mi na kg tudi nič ne pozna. Zato mislim, da če tu in tam ob jogurtu poješ kos kruha, se tudi ne bo svet podrl.
Ne K1m!
Kombinacija je pri zajtrkih dovoljena. S sirom seveda ne, saj ima večji delež maščobe, pa tudi če je iz posnetega mleka. Tako so dovoljeni mleko in mlečni izdelki z manj maščob, ki jih kombiniramo skupaj z povnovrednimi žitaricami.
Tako lahko kosmiče damo v mleko (hladno ali toplo), nekateri v jogurt, pač stvar okusa. Na kruh lahko damo tudi pusto skuto, ali poleg polnozrnatega kruha jemo ali pijemo jogurt s čim manj maščob.
Prav tako so za zajtrk DOPUSTNI: graham kruh, polnozrnat prepečenec, wassa kruhki….Dopustni, kar pomeni, da ni ravno pripororočljivo, da to jemo iz dneva v dan.
Prepovedani so neposneto mleko in izdelki iz njega, pa naj bo to jogurt ali skuta.
SNOVI IN HRANILA BOGATA Z BELJAKOVINAMI
ŽITARICE:
Oves
Rž
Pšenica
Riž
Ječmen
Ješprenj
Ajda
Pšenični kalčki
STROČNICE:
Vse vrste fižola
Grah
Soja
Leča
Bob
SEMENA IN OREŠČKI:
Mandeljni
Semena buče
Kikiriki
Semena sončnic
Kikirikijevo maslo
Lešniki
Mak
Orehi
MESO:
Pusta govedina
Zajčje meso
Pusta teletina
Pusta svinjina
Piščanec brez kože
Puran brez kože
Fazan
SLADKOVODNE IN MORSKE RIBE in MORSKI SADEŽI:
Vse vrste sladkovodnih rib
Vse vrste morskih rib
Sardine v konzervi
Tune v konzervi
Suha polenovka
Lignji
Škampi
Jastog
Hobotnica
JAJCA in MLEČNI IZDELKI:
Samo beljak pri jajcu
Celo jajce
Sir
Skuta
Jogurt
Marika saj ni tako težko razumeti kaj je to biološka vrednost beljakovin. Bom prepisala razlago iz ene luštne knjigice HRANOSLOVJE. Ko sem prebrala njihovo razlago mi je zadeva postala takoj jasna.
Rastlinske in živalske beljakovine se po sestavi razlikujejo od beljakovin v človeškem telesu. Zato s hrano običajno ne dobimo najbolj ustreznih količin aminokislin: nekaterih dobimo preveč, drugih pa premalo.
Osmih od 20 aminokislin človeško telo ne more sintetizirati. Teh OSEM AMINOKISLIN, ki jih telo potrebuje za gradnjo lastnih beljakovin, imenujemo ESENCIALNE AMINOKISLINE (bistvene za ohranitev življenja). Hrana mora vsebovati zadostno količino esencialnih aminokislin.
Esencialne aminiksline so: valin, levcin, izolevcin, treonin, metionin, lizin, fenilalanin, triptofan, v rastni dobi še arginin in histidin. Kadar ocenjujemo BIOLOŠKO VREDNOST določene beljakovine v hrani, je treba vedno upoštevati, koliko esencialnih aminokislin vsebuje.
Torej: različne beljakovine v hrani vsebujejo različne količine esencialnih aminokislin. Zato imajo za človeka različno biološko vrednost.
Za gradnjo lastnih beljakovin potrebuje človeško telo drugačno razmerje esencialnih aminokislin, kakršno je v beljakovinah npr. v pšenični moki. Biološka vrednost teh beljakovin je razmeroma nizka.
V beljakovinah v mleku so esencialne aminokisline približno v takšnem razmerju, kakršno je potrebno za gradnjo telesu lastnih beljakovin. Biološka vrednost teh beljakovin je visoka.
Kako se določa biološka vrednost?
Naprimer: iz podatkov vemo, da beljakovine v pšenični moki vsebujejo le 35% za človeka potrebne količine lizina. Iz 100g beljakovin v pšenični moki lahko nastane le 35g telesu lastnih beljakovin. Drugih esencialnih aminokislin je v beljakovinah v pšenični moki razmeroma več, vendar jih telo ne more izrabiti v celoti, če nima na razpolago zadostne količine lizina. Lizin se v telesu NE more sintetizirati. Torej JE LIZIN V OPISANEM PRIMERU V MINIMUMU. To pomeni, da telo tudi preostalih esencialni aminokislin ne more uporabiti več kot 35%
LIZIN torej omejuje biološko vrednost beljakovin v pšenični moki na 35%. Če npr. pšenično zrno vsebuje 3g beljakovin, bo telo iz teh 3g sintetiziralo le približno 1g lastnih beljakovin.
Pa še poglejmo živilo z visoko biološko vrednostjo, naprimer mleko:
Beljakovine v mleku vsebujejo 86% za človeka potrebne količine treonina. Drugih esencialnih aminokislin je celo več, kot jih telo potrebuje. Telo brez treonina ne more sintetizirati lastnih beljakovin, ker treonina samo ne more sintetizirati. V tem primeru je TREONIN AMINOKISLINA V MINIMUMU. To pomeni, da telo tudi preostalih esencialnih aminokislin ne more izrabiti v celoti, ampak le do 86%.
TREONIN omejuje biološko vrednost beljakovin v mleku na 86%. če je v 1/4 litra mleka npr. 9g beljakovin, bo telo iz teh 9g sintetiziralo okoli 8g lastnih beljakovin.
Na kratko:
Aminikislinska sestava beljakovin v hrani ni enaka aminokislinski sestavi telesnih beljakovin.
V človeškem telesu se osem aminokislin sploh ne more sintetizirati, zato jih moramo dobiti s hrano.
Te aminokisline so potrebne za gradnjo telesnih beljakovin. Teh osem aminokislin imenujemo esencialne aminokisline.
Esencialne aminokisline, ki so v živilih v minimumu, omejujejo biološko vrednost beljakovin v hrani. Biološko vrednost beljakovin v hrani lahko določimo, če vemo, v kolikšnem odstotku jih telo lahko izrabi za sintezo lastnih beljakovin.
KO IZBIRAMO Z BELJAKOVINAMI BOGATA ŽIVILA, KI NAJ SESTAVLJAJO NAŠO PREHRANO, NE SMEMO UPOŠTEVATI SAMO CELOTNE KOLIČINE BELJAKOVIN V ŽIVILU (v g), AMPAK MORAMO MISLITI TUDI NA BIOLOŠKO VREDNOST POSAMEZNIH BELJAKOVIN V HRANI.