Beljakovine, kako???
Kako priti do zadostne količine beljakovin? V mojem primeru do cca 200g, če naj bi šlo 2g na kg telesne teže. Sem si preračunala današnji jedilnik, pa pride komaj nekaj čez 100 g. Pijem tudi en beljakovinski napitek pa ima tudi na 20g le slabih 8g beljakovin.
Prosim za pomoč. Gotovo ima kdo izmed vas kakšen nasvet. Ja pa še to, tudi do 1700 kcal zlepa ne pridem, pa se mi zdi, da kar naprej jem. Maščobe in OH so sicer kar zadovoljivo pokrite, čeprav količino maščob občasno presežem, glede na priporočeno količino. Se pa trudim, da jih je čim manj.
lp
Girlica, skuto jem tako rekoč vsak drugi dan. Tam cca 250g. Pojem tudi razmeroma veliko mesa, predvsem belega (puran, piščanec), jajca, beljake (kuhane ali pečene brez maščobe), manj mastni sir, ribe, pa še kaj bi se verjetno našlo. Kljub vsemu ne naberem 200g beljakovin. Razen, če bi vsak dan vse našteto pojedla. Potem bi jih bilo še več. Tako, da si res ne znam pomagati.
lp
Hojla…
Julya poskušaj si za začetek naredit 5 obrokov dnevno in h vsakemu od njih dodaj tudi beljakovine, ne le h enemu ali svema. Pa se bo počasi nabralo ali vsaj povečalo.
Dodaj recimo h zajtrku kak jogurt.
H malici kako tuno, piščančja prsa v ovoju, beli šink ali skuto.
Pri kosilu obdrži šnicle, ribe in podobno.
Popoldanska malica s kakimi jajčki ali tuno je super.
Večerja pa je tako ali tako beljakovinska.
Pa ne mislim, da moraš sedaj damo beljakovine jest. Malo se poigraj z jedilniki in poglej, koliko je kaj B, če dodaš belhakovine h vsem obrokom. Pa boš hitro vedela kje si.
Lp sonček
Juliya pojma ne, to sem se tudi jaz že spraševala.
Meni skoraj nikoli ne uspe doseči tega vnosa. Mogoče je narobej to, da se pravzaprav ne trudim dovolj. A ker poznam samo sebe in vem, da sem gurman, vem tudi to, da nikoli in nikdar ne bi pristala na enolično dnevno prehrano. Ah, to ni za mene. Trudim se pač nekako ohranjevati razmerja med samimi nutrienti, vse tisto ostalo pa je že čisto preveč za mene.
Še vedno je v moji prehrani čisto preveč maščob (gledano procentualno). Vendar pa so se maščobe v zadnjem letu in pol spremenile -v moji prehrani. In to je napredek. Ne samo spremenile, tudi močno zmanjšale.
Ravno včeraj sem računala in preračunavala (tako za spremembo). Da bi razmerja spravila v kolikor toliko sprejemljivo, bi morala dozo solate potrojiti. Ampak tega jaz nisem sposobna pojesti. Niti pod razno, niti ni to moj “filing”. To bi bila za mene osebno že nekakšna prisila.
In ravno zaradi tega se mi je prikupil MOnti. Pustil mi je svobodo, da se s tem nisem obremenjevala. Kakšne kalorije in razmerja, o tem ni bilo govora. Lahko sem čisto mimo udarila, pa vendar……jaz ne vrjamem v to, mislim v to , da sem udarila mimo. Sem se pa res držala, striktno. Njegovih osnovnih navodil. Sem ter tja sem še kdaj preverila kako stojim z dnevnim kaloričnim vnosom in to je bilo za mene več ali manj vse. Morala sem to narediti: predvsem zato, ker vrjamem zgolj v nekaj kar sama izkusim in kot drugo zaradi same množice podatkov, ki so me zgolj begali. Preprosto sem si rekla: če skačem od tu na tisto, mi nikoli ne bo jasno, nikoli ne bom vedela. In on je bil edini, ki me je pritegnil. In držala sem se skorajda kot Pijanec Plota. Brala sem med vrsticami in nekje nekako na neki točki razočarana in obupana pokleknila. Ko sem prišla še na forum, sem bila popolnoma izgubljena. Moj svet se je sesul. Iskala sem ljudi, ki bi z menoj delili tovrstno izkušnjo, pa kar nikogar ni bilo. Ostala sem sama.
Kam neki sedaj?
Trdno sem prepričana in vrjemem v npr. jedilnike, ki jih piše Krpan, prav tako v zadnjih dneh občudujem IRO v njenem neverjetnem premiku, bi človek lahko kar rekel svojevrstnem pozitivnem odkritju. Ampak to nisem jaz. Jaz si danes želim tega in jutri drugega. Niti najmanj ne pravim, da imam prav, le to, da sem pač kar se tega tiče -drugačna. In vsaka drugačnost, ne drugačnost, ampak naša lastna dojemljivost, znanje in želje omogočajo popolnoma različne stvari.
Ko sem se jaz začela izobraževati na področju prehrane, je bil moj prvi in izredno močan občutek SRAM. Sram me je bilo moje nevednosti, moje nepoučenosti, sram me je bilo, da se pogledam v ogledalo in vidim enega trotlja. Ne debeluha ali človeka z nekaj viška kilogramov, ampak dobesedno trotlja. Skozi učenje se je ta občutek samo še stopnjeval. Začutila sem krivdo. Moji, sicer lepo vzgojeni otroci, so postali del moje življenjske zmote. Uf, kako je šele to bolelo. Od kje neki mi pravica, ki sem si jo kar tako, čisto na lahko sama vzela in v svoje početje tudi vrjela. Pa to ni opravičilo. Vrjamemo pač v nekaj, v kar pač vrjamemo. Ampak jaz sem bila tista, ki sem se pustila zmanipulirati in pozabiti na določene vrednote v življenju, ki so veliko pomembnejše od tistega kakšne ocene ima otrok v šoli in katero dodatno dejavnost obiskuje. Zajtrk za dober dan je bil uspeh in jabolko ali drug sadež preko dneva samo še dopolnitev moje izgradnje mojih lastnih otrok. Ampak vse to so oni naredili sami…oni so bili tisti, ki so to zahtevali, za sebe.
Vzela sem si pravico, ki mi pravzaprav nekako sploh ne pripada in na njej gradila vzgojo. Čisto zgrešeno. Jabolko na dan je bilo pomembno in zajtrk, ni pa mi bilo nikoli v moje lastno razmišljanje postavljeno, kaj od vsega tega je resnično pomembno. In tako življenje teče in več kot je z naše strani neodgovojenih vprašanj, ša več časa mine. Čas postane pravzaprav naš zavetnik. Tako za naše kilograme, kot za marsikaj drugega. Postanemo del pač časa v katerem živimo in tako živeti je daleč najlažje. Vsi in vsakdo nosijo del našega bremena in mi njihovega, pa čeprav ne posredno. Tako pač je. Življenje to nekako zahteva od nas.
Uf, sem se čist izgubila, a meni resnično ni lahko odgovoriti na vprašanje koliko beljakovin, maščob in podobno. Včasih si mislim; Pa kaj sploh pišeš tam nekam v temo. Nešteto debat smo že imeli v tem smislu. In jaz pač tudi močno vrjamem v to, da se iz vsega tega pač tudi nekaj porodilo. Mogoče upravičen dvom? Tudi to je nekaj.
Najpomembnejše je to, kar spreminjamo od včeraj na danes in potem v nov in nov dan. Učiti in učiti in učiti. Z branjem in izobraževanjem? Da! Ampak predvsem na svojih lastnih izkušnjah. Naša lastna življenja so tista, ki nam povedo….le včasih je potrebno odstraniti opremo fijakerskega konja, pozabiti na to, da je slednej množici TO in se zgolj spogledati s samim seboj.
Če si še mesece nazaj jedla popolnoma drugače (maščobe in sladkor brez omejiteve), le od kod neki misli, da nisi napredoval? Pa saj nismo vsi Martini Krpani….močni, prefrigani in neomajni na svojih poteh. Pa tudi kobilice nimamo. Sprava s samim seboj je največ kar šteje. Ne vdanost in ne sanjarjenja, ampak realnost, doslednost, se pravi poštenost.
In tudi ko se zalomi in ne gre, so spet te stvari najpomembnejše. Saj pajs tu ali tam ni omembe vreden. Pa je! Na žalost nas. Ampak tudi razvijali se nismo skozi zgodovino ob pajsu tu ali tam. Ko so se začeli “PAJSI”, se je človeštvo začelo rediti. In pajsi so se začeli zaradi preobilnosti.
Naše telo ni in še dolgo ne bo pozabilo vsega tega. Tako pač je. Živimo v času, ko moramo neako plačevati davek za marsikaj.
In konec koncev: Juliya ti se trudiš in trudiš se na dokaj pravilen način. Bodi ponosna na to in se ne obremenjuj s stvarmi, ki jih pač ne zmoreš niti ne potrebuješ danes in mogoče niti jutri ne. Nekoč že. Ampak to je tvoja pot, po kateri boš morala hoditi previdno in počasi, včasih tudi popolnoma sama in osamljena. Tako pač je! Vrjemi sama vase in v svoje početje, vendar bodi v tem dosledna in sama sebi postavi svoje lastne meje. Toliko stvari si že spremenila, toliko vsega nekako uspešno obrnila v svoj prid in to je zgodba uspeha-tvojega lastnega. Dvigni glavo in ponosno naprej. Malenkosti in velikokrat nepomembne stvari v vsakodnevnem življenju so veliko pomembnejše kot si včasih sploh drznimo misliti ali sanjati. Svoje lastne sanje držimo v svojem lastnem naročju
in na koncu malce hudomušno:
Kaj pa če je vse res?
Oh Marika, spet si mi dala dela, da vse tole tvoje pisanje predelam. Ampak veš, vse kar si napisala je še kako res.
Našla sem neko svojo pot, postavila sem si svoje cilje, ki jih bom počasi in z vztrajnostjo dosegla. In to me srčno veseli. Da zmorem. Da naredim iz sebe drugo, novo, lepšo osebo. Pa bolj pametno ali pa mogoče trapasto, kakor za koga.
Moja prehrana ne temelji na ločevanju, bolj se nagibam k Montiju. Ne gre mi še 100%, saj imam neke vrste hrane enostavno preveč rada in bi se ji težko odpovedala. Če bi se ji, bi mučila samo sebe. To pa menda ni moj cilj.
Postavljam si realne cilje, take za katere vem, da jih lahko dosežem in to me navdaja s ponosom. Nerealno bi bilo pričakovati, da zdaj ko sem nekaj spremenila, izgubim vse v dolgih letih pridobljene kg v nekaj mesecih. Čaka me dolga pot posuta s trnji in kamni ob katerih se bom spotikala. Ampak to me ne bo ustavilo. Zdaj nič več, včasih pa bi se ustavila pri zrnu mivke in rekla ne gre več naprej.
Taka pač sem. Marika, tvoji in IRIni nasveti in pisanja, pa mi gredo vedno do srca. Mi dajo misliti. Veliko razmišljam in se učim, popravljam napake, nadgrajujem svoje znanje. In tako sem ponosna na to, da znam, da zmorem, čeprav bi lahko še marsikaj spremenila. Ampak vse na dolgi rok.
Morda je res nesmiselno, da se sedaj obremenjujem s tem manjkom beljakovin. Očitno ta razmerja niso pisana meni na kožo. Pa bom že kako, tudi čez to se bom pregrizla. Če se ne bom obremenjevala bo šlo laže. IRE in Krpana pa tako ali tako ne morem ujeti. Zato vse to nima nobenega smisla. O tem se razmišljala včeraj, ko sem odprla novo temo. Pa sem se vprašala ZAKAJ, ali je potrebno to.
Jaz bom kar lepo po svoje naprej, tako kot mi odgovarja. Če pa mi uspe še kaj izboljšati, pa toliko bolje.
No, zdaj sem pa še jaz napisala cel “roman”. Ampak tudi iz tegale sem se nekaj naučila. Včasih je dobro, da človek tisto, o čemer razmišlja tudi napiše. Jaz sem bolj vizuelen tip in tisto kar vidim si laže zapomnim.
Hvala mačke in mačkoni, potniki mačjega vlaka. Brez vas bi bili moji cilji še vedno nedosegljivi. Zdaj pa so postali realnost. HVALA.
lp
slučajno sem prebral da mene in IRE neboš mogla dobiti. naj ti povem da lahko. včeraj sem videl eno slikico IRE in sem bil zelo presenečen nad njeno postavo v pozitivnem smislu.
Vsakdo laho doseže če si to želi in dela na tem. moreš si postaviti prioritete kaj ti je v življenju pomembno. sedaj če ti ej recimo cilj določena teža potem usmeri vse napore v to da to tudi dosežeš. ni vrag da ti nebo uspelo.
Poglej sam sem zadnje čas evs ek študiju usmeril, sem prehrano skoraj malo zanemrali, pogosti mcdonaldsi in pice ampak ni take katastrofe kot bi morda kdo mislil 🙂
pa poglejmo kako bi se dalo doseči vnesti 200g beljakovin brez dodatkov k prehrani:
300g mleka = 9,6g B
130g tune v lastnem soku = 32,5g B
500g skute = 65g B
100g sojinih testenin = 53,4g B
200g puranjih prsi = 44g B
= SKUPAJ: 204,5g Beljakovin!!
Sedaj pa tukaj zraven dodaš se samo Oh in M pa dobiš obroke.
1. K mleku dodaš musli, toppas, sunny bisk ali kajtakega
2. tuno lahko poješ skupaj z polnozrnatim kruhom ali pa samo z zelenjavo
3. skuto daš na 2 obroka dodaš v vsak obrok 100g banane in 100g jabolka
4. sojine testenine pripraviš skupaj z mesom in zelenjavo meso popečeš na malo olivnega olja
Kaka jačka kuhana so vredu če so npr 4 kuhana jajca od tega pojej samo 1 rumenjak in 4 beljake pa tuna zraven in kruh pa je
se da priti z malo računice na 1700 kalorij in 200g beljakovin. Vse je pa v računanju in sestavljanju.
poanta je v tem ker lahko ješ ko nor da si sit ko polh in hujšaš to je poanta vsega tega skupaj. kar želim tukaj pokazati, da ni potrebno stradati da bi uspele.
Če te š ekaj zanima vprašaj.
Krpan, najlepša ti hvala za tole, kar si napisal. Vidim, da bom res morala malo popraviti in dopolniti svoje jedilnike. S tvojimi predlogi mi bo to najbrže uspelo.
Ja, moj cilj je zmanjšanje telesne teže še za cca 30 kg. To je dolgoročni cilj. Naslednji pa je, to težo obdržati za vedno. Saj vem, da se da. S pravilno prehrano in gibanjem. To mi zdaj že počasi prehaja v kri in mislim, da ne bi smel biti problem.
To, da pa tudi 1700 kcal ne spravim skupaj, je pa verjetno vzrok, da se v veliki meri ogibam ogljikovim hidratom. Tvoji jedilniki pa jih vsebujejo kar precej. Samo me je strah, da zadeva potem ne bo funkcionirala. Saj se mi nikamor ne mudi, pa vendar se ne bi rada zabremzala, ko mi gre tako dobro.
Še veliko stvari se moram naučit, preden bom lahko rekla “zdaj pa skoraj vse vem in znam”. Saj vsega pa itak nikoli ne vemo. Celo življenje se učimo. Jaz sem se v zvezi s prehranjevanjem začela pozno učiti, pa vendarle nikoli ni prepozno. Počasi lezem po lestvici navzgor, ampak vrha ne vidim. Enkrat ga pa sigurno bom.
Zdaj si bom poskušala upoštevajoč tvoje nasvete, sestaviti jedilnike. Če mi še kaj ne bo jasno, če mi bo spet zmanjkalo, pa bi te kontaktirala na MSN, da ne bova tukaj po forumu filozofirala. Prav?
lp in mirno noč vsem.
A ni pri samem vnosu beljakovin potrebno gledati še biološko vrednost le-teh?
Saj veš, 1- 100% izkoristek beljakovin, 0,8 – 80% izkoristek beljakovin.
To seveda pomeni, da je živilo, kjer imaš 20% vsebnost beljakovin na 100 g in da so te beljakovine biološke vrednosti 0,5, zagotovilo le 10 g beljakovin na 100 g živila.
Še dodatno zakomplicirano, kajne?
Še nekaj. poglej pri prehrani ne smeš imeti straha, vse gre popravit. in če se v dieti kake sestavine v tvojem primeru OH preveč izogibaš to ni dobro, kajti potem to ne moreš držati vso življenje in jo-jo efekt se bo prej ko slej pojavil.
Primer: poješ 1700 kalorij. težo spremljaš recimo 14 dni če vidiš da se rediš cca 0.5kg na teden zmanjšaš potem vnos na 1500 kalorij na dan. spremljaš in morda opaziš da hujšaš 0,5kg na teden torej ej potrebno da obdržiš težo 1600 kalorij in potem imaš neko osnovo. da greš pod 1600 pa hujšaš. to pride čez čas ko se bolj espoznaš in vidiš kako telo reagira na kakšen vnos ipd. lahko p adeficit z rekreacijo delaš ipd.
to zgoraj je le ponazotitev primera ne to jemati kot sveto in to kopirati. ker so številke izmišljene
Se bova po MSN dogovorila ostalo.
Pozdravljeni!
Vidim,da se na veliko ukvarjate s proteini in všeč mi je,da sem tole našla.Z menoj je bilo prav tako neverjetno,bolj ko sem brala razne tabele in prehrambene nasvete,manj sem vedela.Kaj storiti? Spoznala sem zanimiv,a precej zanesljivo prehranjevanje,kjer zaužijem ravno prav beljakovin in vseh ostalih zahtevanih snovi,ki jih telo potrebuje.Ne nisem nikakršna doktorica ali znanstvenica,za to so poskrbeli drugi.Morda vas bo kaj več zanimalo in se bomo lahko kar kaj več pomenili.
Ugotovila sem,da če jem dovolj beljakovin,ne sanjam več slakih dobrot,kar mi pri moji teži,ki sem jo imela prej ni bilo lahko reči – ne.Sedaj grem lahko mirno mimo in si privoščim raje kakšno zdravo proteinsko ploščico,ki je sicer spomin na čokolado,a ima vse tisto,kar telo trenutno potrebuje in ne odvečne kalorije.
Oprosti,ker sem kar vpadla,a če te kaj več zanima sem tu…..
Lep večer in prijetno druženje,Drejča
Julya napisal:
> Kako priti do zadostne količine beljakovin? V mojem primeru do
> cca 200g, če naj bi šlo 2g na kg telesne teže. Sem si
> preračunala današnji jedilnik, pa pride komaj nekaj čez 100 g.
> Pijem tudi en beljakovinski napitek pa ima tudi na 20g le
> slabih 8g beljakovin.
> Prosim za pomoč. Gotovo ima kdo izmed vas kakšen nasvet. Ja pa
> še to, tudi do 1700 kcal zlepa ne pridem, pa se mi zdi, da kar
> naprej jem. Maščobe in OH so sicer kar zadovoljivo pokrite,
> čeprav količino maščob občasno presežem, glede na priporočeno
> količino. Se pa trudim, da jih je čim manj.
>
>
> lp
>
Drejča, zanima me kake jedilnike imaš. Ali lahko samo v grobem napišeš. Recimo jedilnik za en dan.
Ali imaš morda MSN? Bi se tam lahko kaj več pomenili.
Moj je [email protected]
lp
Ne ne ne ne ….!!!!
Tole sigurno ni H*******. Poznam Drejčko osebno in ni pristašica teh svinjarij. Ravno ona je bila tista, ki je tako nazorno opisala jedilnik tistega praškarja ….
Z: formula 1, malo mlaka
M: formula 2 z vodo …. itd .)
Bi bilo pa res fino, če bi nam Drejčka povedala kaj je novega našla in pogruntala 😀
Lp sonček