Marika kje se dobijo uteži za okoli roke ali gležnjev za pripet? A veš, da je mani v nedeljo padlo na pamet, da bi si to umislila za na roke. Jaz sem se navadila, ko sem na orbiju, da ne držim ročk, pač pa orbi poganjam tako kot da tečem ( pa sem vedno tek tako sovražila, sedaj mi je pa čedalje bolj všeč to početje na orbiju). V začetku sem imela malo težav z ritmom, sedaj pa je to v redu. Če bi roke bolj obremenila bi se to sigurno poznalo. Zato sem si za začetek v vsako roko dala pol litrsko flaško vode. Sam je mal nerodno. Z utežmi se mi zdi, da bi bilo boljše, da bi imela dlani proste.
Lp
L.
Meni so za na zapestja všeč Nike utežke, ki tehtajo 0,45 kg (oz. ne vem koliko lb). Všeč pa so mi zato, ker so narejene tako, da jih za ročni palec zatakneš in ti nikamor ne drsijo (sama imam precej ozka zapestja in si moram potem vedno našponati do konca našponati te zadeve, pa ježka potem velikokrat kar zmanjka).
So pa malo manj kot 4000 par.
Hojla…
Jaz sem v Hervisu kupila ročke)3k-ročka), katerim lahko dodajaš uteži. Uporabljam pa jih na Orbitreku, ravno tako kot ti. Ne držim za ročaje, ampak delam z ročkami različne vaje medtem ko furam.
Malo se je treba navadit, predvsem na ravnotežje, drugače pa gre.
Sem tudi sama razmišljala o utežeh, ki se pritrdijo na roke ali noge. Ampak se mi zdi, da to težo hitro prebrodiš in hočeš več kot 1 kg.
Lp sonček
Hojla…
Malo sem štorasto napisala, zato dodajam. Ko sem na orbitreku si vzamem po dve pol kilski uteži za vsako roko(kr na roko). Ne dam jih na “palco” ampak v njih porinem palec(da jih lažje držiš in so stablino v roki) in nato z njimi delam različne vaje. Da pa bi zraven kvihtala z ročkami pa je res štorasto. Ko pa se neke teže naveličaš, samo utež zamenjaš s težjo. (Ročke, ki sem jih kupila imajo skupno težo(če daš gor vse kar imaš) 5kg, lahko pa potem dokupuješ posamezne uteži, če potrebuješ več).
So pa ročke fine, če delaš različne vaje. Recimo izpadne korake ali počepe, tudi pri trebušnjalih in preklonih jih lahko uporabiš. Ali pri vaji za hrbet, ko ležiš na trebuhu in dvigaš hrbet nazaj.
Za dviganje nog in razne zamahe z nogami pa res potrebuješ “nožne” uteži. Jaz pa za enkrat povečujem samo ponovitve in serije. Teža pa ostaja taka kot je(torej moje šapke). Ko pa mi bo to postalo prelahko in dolgočasno pa se morda odločim tudi za “nožne” uteži.
Upam, da si kaj razumela in da ti pomaga.
Lp sonček
če bi si rade uničile sklepe potem kar veselo n adelo. očitno preveč gledat efilme. no povejte kaj bi to ptripomoglo?? bedarija kardio trening naredite brez uteži na nogah enostavno tečite če p aželite mišic eutrdit pa delajte vaje za celotno telo. to je pot do uspeha n epa te uteži med tekom na nogah imeti
Veš Lijana, Krpan ima nekako prav. Predvsem uteži na nogah so lahko dokaj nevarne.
Je pa to stvar popolnoma lastne odločitve. Jaz o tem ne premišljujem kaj dosti. Kar nekajkrat si privošćim npr. hojo z bremeni, ampak vse tako bolj spontano. Naložim si npr. cel ruzak in ga potem med potjo praznim. Ali pač nosim otroke za vratom. To je bolj za sem ter tja, ni pa to priporočljivo za vsakodnevno vadbo.
Vendar pri lahkih ročkah prav nič ne spremeni, če jih pri gibanju rok tudi uporabljaš skoraj vsak dan. Pravzaprav te tisto v rokah spominja na to, da je potrebno delati z rokami, kar tako radi pozabimo.
Jaz npr. za razgibavanje ali ogrevanje uporabljam tudi hojo po stopnicah z običajnimi utežmi v rokah. Pač nisem fitnes in podobno človek in predvsem mi je važno to, da je moje gibanje raznoliko, da se stvari ne ponavljajo preveč dolgo in da imam občute, da delam nekaj koristnega in nekaj kar mi odgovarja.
Krpan vse lepo in prav. Se popolnoma strinjam s teboj.
Ampak, kot sem tudi že nekajkrat povedala: večina ljudi nas živi popolnoma drugače, zato nam vrjetno vse to pač ni potrebno. To, kar ti opisuješ, je popolnoma prav in dobro za človeka tvoje sorte, ali pač če gledaš ne vem določene napotke, priporočila in podobno, ker pač tako mora biti.
Kar je tebi razgibavanje in ne vem kaj, je lahko nekomu drugemo popolnoma nekaj drugega. Nekateri se pač zgolj trudijo premkniti svojo “rit” in kot v primerjavi s kalorijami (kjer delež zmanjšamo) premikanje svoje riti povečati.
Meni je npr. jutrane ogrevanje obesiti dva ponoči oprana stroja. Glede na to, da je stroj v kleti in vrv za perilo v drugem štuku, je tu pač združenega kar nekaj razgibavanja in tistega o čemer tako radi govorimo (pa večinoma manj počnemo) kurjenja kalorij. Govorimo o takšnem ali drugačnem kaloričnem deficitu, ki pa vsekakor ne sme biti na račun premočnega zniževanja zaužitih kalorij.
No in ogrevanje stopnjujem na ta način, da vsakega otroka (spet po stopnicah) budim posebaj. Enkrat enega (gor, dol), pa potem drugega, enkrat z ročkami, drugič s kanto opranega ali pač umazanega perila.
Pa ustavi se!
Vse to sem počela tudi prej, samo na drugačen način. Na hitro, v nekakšni nervozi, vse na enem kupu. Ostalo pa sem rekla, so ostale minutke za mene, ki jih tako zelo potrebujem.
Ni vse samo v fitnesu in ne vem kje še vse.
Za začetek v svojem vsakodnevnem življenju spremenimo marsikaj.
Ne vem, moja zannaka si je v službi nastavila steklenico z vodo 6 m proč od svojega delovnega mesta. In vsakič ko hoče piti, mora tja.
Pa ne mi govorit o času. Dela do 16h, poje kosilo, uro posveti otroku in njegovim potrebam, potem ga mora do 18 ure dostaviti na trening(obadva strogo peš, ker je pač to dobro za oba), ki se konča ob 20h. Pa to ni 2 uri prostega časa (ki si ga je pošteno zaslužila s celodnevnim težkim fizičnim delom), ampak je to čas, ko opereš in obesiš perilo, kaj pospraviš, greš mogoče v trgovino usput ko greš po mulca na trening. In potem je spet on! Saj ne moreš otroka kar skenslat, ga izklopit ali boh ne daj prepustiti samega sebi. In ko ti skoraj ob 10h zvečer še vedno nekaj vneto pripoveduje, mu ne rečeš izgini in da te ne vidim, pa čeprav si ravno takrat želiš ne vem kaj, pa si ne moreš privoščiti zaradi njega. Ob 20:30 zvečer se v svoji glavi ukvarjaš s tem kaj je primerno da bi pojedel in kaj ne, kaj je z nalogo za drugi dan, preveriš ali se je že kaj posušilo in podobne ****…-In ob tem nemalokrat sanjaš, kako bi se samo ulegel, ali si pač privoščil trenutek blaznosti, svoje lastne.
Pa si ne. Ker že premišljuješ kako in kaj bo za vikend, ko ima mulc celodnevno tekmovanje in greš 150km daleč, z začetkom ob 9h, ti pa službo do 17h. In moraš otroka prepustiti v tuje roke.
Mah ne mi sanjati o rekreiranju. Nekateri se pač tudi ne znamo znajti. Ne upamo, ne zmoremo, nočemo, ne znamo……
Najpomembneje je, da spremenimo svoje dnevne navade -takšne ali drugačne- to je pomembno. Vse ostalo potem prinese čas. Prav vsakemu posebaj, na svoj način.
Jaz sem ponavadi ob jutrih za uro obvisela (beri obsedela) z svojo jutranjo kavico, ker drugače nisem bila sposobna za nadaljne komuniciranje. Sedaj tega ni več. Predno mine ta ura, je za menoj že toliko kilometrov, da jih ti vrjetno lahko samo sanjaš.
Imam npr, drog med vrati, pa ga mimogrede po domače povedano “posilim”. Kadar se mi pač da, in kadar čutim potrebo po tem. Ko v dnevno prinesem posušeno perilo in ga za trenutek odložim, zajaham mojega črnega vraga in pretečem nekaj kilometrom in da ne bi po ne potrebnem dvigovala prahu (kasneje) naredim še nekaj TNZ vaj na blazin in potem pospravim. Pika amen ….konec. Za jutro.
Pred letom in pol sem visela za mizo in premišljevala koko je to življenej krivično in mi na svojih poteh nosi samo vedno nove zmede in napake.
In ko peljem otroka v šolo (peš seveda), pot nazaj in to, da sem že v bojni opremi izkoristim za tek.
To so pač zgolj samo tako moji utrinki.
Vsakdo ima pač svoje. In še vedno z vso gotovostjo trdim, da se prav v vsakodnevnem življenju da narediti največ. To je potem tisto, kar te vleče, šlepa naprej. Mogoče celo nekega dne v fitnes ali kamorkoli pač že.
Prav je, da se poučujemo tudi o kakovostnejšem treningu. Vendar; dokler v svojem vsakodnevnem življenju nismo marsičesa spremenili, nam nobeno sranje prav nič ne pomaga. To je potem kot dieta; nekaj kar primemo in določen čas držimo, potem pa spet hopa veselo nazaj v stare tirnice in vse po starem.
Aha…
Torej… ko sem tekla pri 68kg je bilo vse ok, ker so bili te kilogrami špeh. Sedaj pa ko sem na orbiju z 59kg in imam v vsaki roki po en kilogram težko utež je pa problem in zdravstveno nevarno?
Še nekaj bi vprašala kje je razlika, če si orbitrek navijem na maksimalno težavnost ali imam orbitrek na srednji težavnosti in v roki 1 kg in maham s tem kilogramom v vse smeri neba?
Drugače pa se strinjam z Mariko. Redki so ljudje, ki lahko celo življenje redno obiskujejo fitnes. Veliko bolj verjetno je, da boš celo življenje prakticiral “telovadbo” ki bo sestavni del tvojega življenja, službe in prostega časa.
Lp sonček
Ira je napisala: Torej… ko sem tekla pri 68kg je bilo vse ok, ker so bili te kilogrami špeh. Sedaj pa ko sem na orbiju z 59kg in imam v vsaki roki po en kilogram težko utež je pa problem in zdravstveno nevarno?
Ira,
po mojem ima Krpan prav, ceprav ti tega sploh ne morem dovolj strokovno potrdit, saj nisem zdravnica ali sportna strokovnjakinja in se zadev bolj ucim zaradi zanimanja. Na gleznje, kolena, zapestja in hrbtenico, skratka na sklepe, je treba pazit, saj se nam tako ali tako obrabljajo s staranjem. Pretirano obremenjevanje (tudi zaradi prevelike teze) ali napacno obremenjevanje lahko k obrabi sklepov se dodatno pripomore, in kot velikokrat, se tega prepozno zavemo. Obraba sklepov ni neznanka niti uspesnim sportnikom, ki vadijo pod nadzorom, pa vseeno preberemo ali slisimo, kdo vse je imel tezave z meniskom.
Po izkusnjah meni bliznjih je na primer pri obrabi hrustanca v kolenu ta problem, da se ta ne obnavlja, kot bi mi zeleli; hrustanec se skrha, lahko okrusi in prosto giblje v kolenu, to pa povzroca bolecine, tudi manjso gibljivost. Operativno zdravljenje je zelo uspesno pri kolkih, pri kolenih je zadeva zahtevnejsa.
Skrb za sklepe poudarjajo vsi sportni strokovnjaki oziroma vaditelji. Prvo je seveda ogrevanje. Pri dvigovanju rock (utezi) opozarjajo na pravilen polozaj zapestja in pravilne gibe. Tudi pri vadbi aerobike te opozarjajo, da kolena in komolce ohranis rahlo pokrcene zaradi manjse obremenitve, da rok rok ne dvigujes v nenaravno drzo prek visine ramen itd. Pri teku svarijo, naj ljudje (ce le lahko) ne tecejo po asfaltu, ampak mehkejsi podlagi, naj si nabavijo kakovostne copate z blazilci. Se pri orbitreku je bil del marketinske kampanje ravno poudarek na tem, da je manj obremenjujoc za sklepe kot klasicen tek.
Ma, zdaj sem ze toliko napletla, kot da sem pozrla pamet s taveliko zlico:) Nic, tule je se en link:
http://www.medicaartis.si/teorija_tezave_sklepov.htm#1
Pa veliko dobre volje in uspesnega treninga ti zelim!
P. S.: Mene je zadnje case zacel zanimati pilates, ker temelji na krepitvi misic brez pripomockov. Bom probala na lastni kozi, cim se spet zacnejo programi:)))
Moj čisto laičen nasvet, temelječ na lastnih težavah:
Čuvajte svoje sklepe, kolikor morete! Poslišajte Krpana, saj ima prav. Ena je, 5 kg “špeha” razporejenega po celem telesu, drugo pa kila svinca na enem sklepu.
Ko boste enkrat v situaciji, da vas bodo boleli vsi sklepi po vrsti, bo prepozno. To se zgodi z leti, ne da bi jih v mladosti še obremenjevali. Raje jih utrjujte, raje krepite mišice okrog sklepov.
LP!