Strokovni izpit – spet
V kratkem me čaka strokovni izpit (področje vzgoje in izobraževanja).
Kljub temu, da se že kar nekaj časa učim, me celotna zadeva kar precej skrbi.
Vem, da ste o tem že pisali (sem poiskala z iskalnikom), vendar me zanima, če lahko morda kdo še kaj napiše. Morda kdo, ki je pred kratkim delal strokovni izpit?
Kakšen nasvet, vzpodubudna beseda, opozorilo?
Hvala vsem!
Lep pozdrav,
Nina
Naj opišem svoje izkušnje s strokovnega izpita.
Opravil sem ga 23. 10 2003. Izpitna komisija je bila zelo korektna. Dejstvo je, da se je treba na izpit pripraviti, saj so vprašanja zastavljena tako, da zahtevajo od kandidata široko in pregledno znanje. Vprašanja se prepletajo in navezujejo. To ni bilo spraševanje tipa: vprašanje, nato pa izpraševalec prekriža roke in čaka. Ves čas so me vodili s pod vprašanji hoteli vedeti tukaj nekaj in še tam nekaj, včasih jih je zanimalo samo moje mnenje o neki stvari, tudi pomagali so, če je bilo potrebno in vse je potekalo zelo, zelo hitro. Saj mora tako biti, glede na to, da te sprašujejo snov s treh področij in da mora biti spraševanje končano po dvajsetih minutah. Sam sem bil pred komisijo približno dvajset minut, nato so me poslali ven in me čez nekaj minut ponovno poklicali v učilnico, kjer so me seznanili z rezultatom, izrekli čestitke in podali roko (vsi člani komisije). Še enkrat bi poudaril, da so bili zelo korektni in zelo prijazni! Zato na izpit kar brez strahu. Če se boste učili in vam bodo svari jasne ne bo problemov. Zavedajte pa se, da se je učiti pa še kako potrebno. Ustavo morate imeti v malem prstu (ni zahtevna, saj vsebuje samo 174 členov in jih ne rabite znati v obliki: povejte mi kaj govori 87. člen. To je neumnost! Želijo pa, da veste v pogovoru razložiti kaj govorijo posamezni členi v poglavjih. Gre jim za to, da razumete in da imate pregledno znanje o Ustavi. Ne pozabite, da k poglavju o ustavni ureditvi spadajo še Konvencija ZN o otrokovih pravicah ter Mednarodna deklaracija o človekovih pravicah).
Zakonodaja je že zahtevnejša, pa ne zaradi tega, ker bi jo bilo treba zelo podrobno znati, ampak zato, ker je zelo obsežna. Zakonov, ki urejajo vzgojo in izobraževanje je ogromno, potem pa so tukaj še razni pravilniki in določbe. Sam sem se osredotočil na Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o osnovni šoli (zaposlen sem v OŠ, zato sem študiral le zakone, ki urejajo in so v zvezi z OŠ), Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni OŠ, Pravilnik o dokumentaciji v devetletni OŠ, Kolektiva pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja z nacionalnimi preizkusi znanja ob koncu obdobij v devetletni OŠ, Pravilnik o podrobnejših pogojih za organizacijo nivojskega pouka v 9-letni OŠ, Pravilnik o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, Zakon o šolski inšpekciji. Prva dva omenjena in pravilnik o šolski dokumentaciji sem se naučil podrobno, ostale zakone in pravilnike pa sem si nekaj krat prebral, da mi je bilo jasno o čem govorijo.
Pri slovenskem jeziku pa sem delal le po katalogu, ki ti ga pošljejo približno dva tedna pred izpitom. Mislim, da bi moralo zadostovati, razen če nisi študiral/a slovenščine. Takrat naj bi spraševali nekoliko bolj poglobljeno. Pa še odgovor na vprašanje, ki vas verjetno zanima. Sam sem za učenje porabil približno deset dni (intenzivno v času študijskega dopusta), v povprečju pet do šest ur, s tem, da sem imel vse stvari že prej zbrane, da sem že pred tem odgovoril na vprašanja pri slovenščini, ki so v katalogu in sem že vso zakonodajo pred tem (dober mesec prej) enkrat temeljito prebral. Drugače zanesljivo zmanjka časa!
Vprašanja, ki sem jih dobil na strokovnem izpitu.
Ustava:
– Kje je v Ustavi opredeljena država Slovenija (poglavje in členi)?
O: splošne določbe, 1. člen – Slovenija je demokratična Republika, 2. člen – Slovenija je pravna in socialna država.
– Kaj pomeni, da je Slovenija pravna država in kaj pomeni, da je Slovenija demokratična država?
O: demokratična država – vlada ljudstvo in svojo voljo (pravico do odločanja) izvaja neposredno in na volitvah,
pravna država – vlada pravo in pravni predpisi in ne samovolja raznih organizacij…
– Kako si v Sloveniji po pomembnosti sledijo pravni akti od najvišjega k najnižjemu in kam na tej lestvici spadajo mednarodne (ratificirane) pogodbe?
O: najvišji pravni akt je Ustava RS, sledijo zakoni ter podzakonski akti in drugi pravni akti. Mednarodne pogodbe spadajo med Ustavo in zakone, saj morajo biti zakoni v skladu z načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki jih je Slovenija podpisala in ratificirala.
– Kako se deli oblast v Sloveniji?
O: tri veje oblasti: zakonodajna = DZ, izvršilna = Vlada, sodna = sodstvo.
– Sodna veja oblasti (sodstvo), podrobneje sodniki, notariat, državno tožilstvo – zadolžitve, mandat, področje delovanja.
– Pravice in dolžnosti staršev.
O: pravica do svobodne izbire o rojstvu otroka, pravica do svobodne vzgoje otroka, dolžni so ga materialno preskrbeti in mu zagotoviti izobrazbo (podrobneje poglej člene v poglavju človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Ustava RS), v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah ter v Mednarodni deklaraciji o človekovih pravicah.
Zakonodaja:
– Ravnatelj (kdo ga postavi, kdo odpokliče, vse njegove zadolžitve).
– Šolski okoliš (kaj je to, kje je zapisan, pravice in dolžnosti otrok in šole – ali lahko šla iz drugega okoliša vpiše otroka, ali sme šola zavrniti otroka iz njenega šolskega okoliša, kako je s tem, ko se otroci preselijo v drugi šolski okoliš?).
– Opravičevanje in izostanki otrok (kdaj opravičilo staršev, kdaj zdravniško opravičilo ali lahko učitelj zahteva zdravniško opravičilo, izostanki in postopek v povezavi z njimi za daljše obdobje in za t.i. Gabrove dneve).
Slovenski jezik:
– Slovenski jezik kot učni jezik, učni predmet in učno načelo. Uradni jezik v RS (pazi na jezik narodnih skupnosti) in kako se ga uporablja v šolstvu(v katerem jeziku poteka izobraževanje v določenih predelih Primorja – ali italijanščina ali slovenščina in kako poteka izobraževanje v določenih predelih Prekmurja – dvojezično. Kako visoko je organizirano izobraževanje v takšni obliki – do vključno SŠ?)
– Glasovi v slovenskem jeziku in črke za njihovo označevanje. Podrobneje samoglasnike (kateri so, kako jih označujemo, kako se izgovorijo – moral sem jih tudi zapisati z uporabo naglasnih znamenj).
– Sklanjanje moških imen in priimkov (načini in uporabljene sklanjatve ter primeri) in sklanjanje ženskih imen in priimkov (kako sklanjamo in katere sklanjatve lahko uporabimo, posebnosti). Razlika med sklanjanjem moških in ženskih imen in priimkov.
– Podaljševanje osnove pri imenih (se navezuje na prejšnje vprašaje)
Tukaj je vse potekalo zelo hitro. Izpraševalka je povedala ime in priimek, jaz pa sem moral uporabiti pravilno sklanjatev za poimenovanje in pojasniti, če se je osnova imena spremenila (in kako) ali pa ne (Primer: Tine v Tine – ta; podaljševaje osnove s t, Gregor v Gregor – ja; podaljšanje osnove z j, in tako naprej. Je kar v redu opisano v katalogu.).
S tem bi zaključil. Želim vam obilo uspeha pri učenju in opravljanju strokovnega izpita in upam, da vam bo tole kar precej dolgo sporočilo koristilo. Pa le pogumno in brez strahu!!
Lp, D. Š.
