Hladna postelja
Pišem zaradi svojega moža. Imam namreč problem, ki se vleče in vleče. No ja, nekaj mesecev.
Problem je v tem, da gre njegov vrstni red nekako takole: 1. služba, 2. Počitek pred TELEVIZORJEM z DALJINCEM v roki, 3. jaz in otrok. In tega ne prebavljam več!! Amen!
Ko pride s službe je zmatran. Bogi revež. Poje, odpočiva in mogoče še malo popazi otroka. Potem gremo na sprehod in zvečer je on spet zmatran. Od moža pričakujem več!! Med drugim, da se z njim pogovarjam o naju. Predvsem pa o najini hladni postelji. Pa ne da si ga jaz ne bi želela. Nasprotno. ON je tisti, ki mu ni do tega. Moški! Pa sem razumela (jaz!), da je bil po porodu šok zanj in ni mogel preklopiti iz žene ‘ljubice’ na ženo ‘mamo’. Razumela sem tudi, da so imeli v službi gužvo in pritiske od vsepovsod in da to konstantno doživlja. Tudi jaz jih! In razumem tudi, da mu pač ni do ljubljenja, seksa (če želite) kadar je meni. Ampak njemu ni nikoli do tega. Pravi sicer, da je res nekam bolj poredko, da bi si želel več, ampak to so samo besede, besede, ker z dejanji tega ne pokaže. A si predstavljate, kako se kot ženska počutim vsakokrat, ko sem zavrnjena? Ker je on zmatran, ker mu je vroče, ker…. blablabla. Noro!
Sploh ne vem kaj naj. Ko nanese debata na to temo pravi, da bo boljše. Pa nič ne naredi. Moje potrpljenje gre h koncu. Sem ženska. Normalna. Z vsemi svojimi potrebami in pričakovanji. Doma pa tega ne znajo ceniti. Zato moram nekaj narediti. Moram! A bom morala res njegove cunje v košu za umazano perilo puščat? In s praznim hladilnikom živet? In s praznimi lonci? Ker ne vem, če bo sicer boljše. Ne vem, kako bo sploh kdaj boljše. A bom morala oditi, da bo videl kako je, če je sam? Na to sploh ne upam pomisliti, ampak, kaj vem. Če bo to pomagalo?
LP Obupana
Draga Obupana!
Predpostavljam, da nimas se prav veliko let zakonskega staza. No, saj si bi vzela nekaj vec casa, da bi ti iskreno odgovorila, vendar bi bilo pred tem potrebno, da si ti sama se enkrat preberes zadnji odstavek svojega pisma in malce razmislis o tem, kaj si hotela povedati…..
Kar ne zmorem in ne zmorem verjeti, da je tista “debata” res debata in da ni le monolog z ocitki s tvoje strani..
Oprosti, ce sem dobila ob branju tvojega pisma napacen obcutek. Ce se ti da, pa napisi mogoce kaj vec…
Saj ves, mi smo tule mogoce res le kar nekaj let starejsi in malce bolj “pocasni v sklepanju”..Pa ne zameri! :-)) LP!
Ne vem, jaz kot ženska, še vedno mislim, da mora biti skuhano, pospravljeno, otroci urejeni… Ne vem kako bi ga s tem kaznovala, če mu ne bi kuhala… Svetujem ti, da se urediš, bodi zapeljiva, požvižgavaj si, pa če si še tako utrujena, in nikakor ne sili v njega. Bo že sam prišel k tebi.
To samo v primeru, če si se res poskusila na vse načine že pogovoriti z njim, ker jaz še vedno prisegam na odkrito besedo
Pozdravljena,
ne bi rada zašla na pota sumničenja,pa vseeno,opazuj kakšno je njegovo obnašanje tudi drugače,ko je z doma ali je opravičeno z doma,če se je tako stanje začelo dogajati par mesecev nazaj, je res nekaj narobe.
Ja,morda si je pa našel prijateljico,v službi,na poslovni poti….
Če tudi ni tako,kot mislim,se morata odkrito pogovoriti,saj vem,da te bo resnica zabolela,pa vseeno mislim,da po navadi moški ne radi priznajo.
Če je to samo mali skokec čez…se bo kmalu uredil,saj se moški dobro zavedajo,da imajo doma vse na dlani in živijo kot turisti s polnim penzionom in tega ne zanemarijo.
Vse bo še v redu,ne skrbi….v življenju vse pride in tudi mine.
Vso srečo pri pogovoru !
Obupana,
jaz sem si ob branju tvojega sporočila kar v živo predstavljala, kako “skačeš” v njega z obtožbami, njemu pa se ne ljubi, ker je zmatran in utrujen in… Veš, moram ti povedati, da nisi edini tak primer. Več nas je in vsak ga rešuje po svoje. Pri sebi sem “pogruntala”, da obtožbe in grožnje in neskončne debate (običajno so to res monologi, kot pravi Ponca), ne prinesejo nikakršnjega učinka. Pa sem obrnila ploščo. Konec obtožb in besed, konec groženj, da ne bom kuhala in prala (kot pišeš v zadnjem odstavku), gremo poskusit drugače. In je ratalo. Vprašaš kako:
Ko je prišel mož domov, ga nisem pričakala v trenirki in razvlečeni majici ampak v kakšni lahki poletni oblekici, za katero sem vedela, da mu je všeč ali pa imava nanjo kakšne lepe spomine iz preteklosti.
Ko je šel sin spat in je mož gledal televizijo, sem se čisto tiho vsedla zraven in se ga “slučajno” dotaknila. Roka je obležala npr. na njegovem hrbtu. Potem pa počasi začela premikati prste, ga nevsiljivo božati, nežno masirati,… potem pa roko pod srajco in dotik na golo kožo. In tako naprej – dokler mu nisem srajce odpela, in naslonila glavo na njegove prsi in z roko božala po hlačah…
Pa da ne bom zdaj opisovala erotike – hočem ti povedati, da se je v nekem trenutku (enkrat prej, drugič kasneje) začel odzivati.
Skratka – osvajaj ga, kot si ga na začetku in ne postani tečna in zadirčna žena. Po moje se lahko obnese.
pa veliko sreče.
Ponca, točno to je.
Monolog z moje strani, pa očitki, ker NE VIDI, ker mislim, da če mu bom JAZ odprla oči, da bo začel prej možgane razgibavat kot sicer. Ja, to je to. Pa mislim, da mu je dovolj, ker izpadem nevrotična gospodinja. Vedno bolj pogosto. Ja. Po pisanju posta sem se res malce zamislila in ugotovila da bo to verjetno to.
Vseeno pa me zanima tvoj iskren odgovor. Kaj hočem zamerit, saj sem zato gor dala, da vidim kje sem!? Kaj mislite. Brez skrbi, ne bo zamere!
LP
PS: Pravilno sklepanje: zelo malo zakonskega staža!
Glej Obupana,
Skorajda vse starejse gospe smo bile ze nekoc mogoce v podobnem polozaju in smo se morale nekako znajti, da nismo zabredle se globlje in zavozile tudi s svojo pomocjo zakona….Pa nam je mogoce sele dolgo potem kapnilo, da se seks odvija v glavi in ne drugod…In da moramo predpogoje za to ustvariti vsakodnevno z raznimi pred-dejanji ze mogoce zjutraj, ali dopoldan ali popoldan, pac preden pride mogoce dan do vecera…
Ja, veliko modrosti in zrnc resnice je napisala ze Teja 12….
A jaz bi vseeno povdarila bistveno: komunikacija, pogovor, poslusanje partnerja, samozavest mlade zene in nic kalimerovskega jokanja…..
Sama sem mislila, da bom ocarala moza, ce sem super kuharica, pa super mamica, pa super cistilka, pa perica in likarica, pa sem na zalost pozabila na to, da moram biti sproscena in vesela zenska, ki osvaja z nasmehom!
Skoraj me je to pokopalo, da ves….Ker mi je ob neki krizi moz priznal, da sem dooooolgocasna tecna baba, ki mora imeti vse poslihtano in pic, pic…
Slo je za las, da ni mogoce zbrisal h kaksni, ki je non stop soncila zobe in se ji je fuckalo, kaj je v hladilniku in kako se sveti danes ali jutri stanovanje…
In ko me je to doletelo, si lahko mislis, koliko krvi je zahtevalo in obenem energije, da sem sprevidela in da sem spremenila samo sebe!
Najvec lahko storis tako, da zlezes vase in se zelis spremeniti….Ob tem pa vzpostavis res sprosceno in odkrito komunikacijo z mozem…Le tako ti bo zmogel odpreti srce in se zacel s teboj kvalitetno pogovarjati. V nasprotnem primeru bosta tonila in potonila, izplaval bo pa tisti, ki mu je bilo prej kaor drugemu vsega neprijetnega do grla ali se vec….
Razmisli o tem in zlezi vase….Zelim ti, da ti bo uspelo, ker imas se cas! Drzim pesti in LP!
Veste kaj drage starejše in modrejše gospe! Jaz bi pa nekaj rekel kar očitno nihče tu ne omenja. Poglejte si vrstni red kako je formiran. Otrok je na zadnjem mestu!!
Če je moški kolikor toliko normalen vem da tega ne bi nikoli počel. Tudi sam, ko se z ženo “zapneva” vidim da mi ni do nje, še vedno pa mi je veliko do otrok in ni pred tem TV pa še kaj drugega vmes.
Jaz mislim, da ima tvoj mož probleme ker vas očitno ne doživlja kot družino in očitno ne tebe kot ženo.
Z vsemi sogovornicami tu se strinjam da ne smeš biti zadirčna, osorna, pa čeprav imaš razlog za kaj takega.
O,zdravo Kl!
Saj imas tudi ti prav… Ali ni fino, ce se lahko vsedes pred TV in se ti ni treba POGOVARJATI, odgovarjati, kaj slisati ipd.? Ce imas slucajno zanimivo druzbo, v kateri se pogovarjajo vedno kaj zanimivega, ti kdaj pade na pamet, da bi vmes prizgal TV? Kako prav pride tole masilo, TV,kajne? Za marsikaj…Imej lep dan in vikend! LP!
Berem in berem različne poste na tako in podobno temo in me pograbi sveta jeza! Točno tako, kot pravi majdab. Pa zakaj za vraga moramo vedno ženske biti tiste, ki se trudijo za odnos, ki se morajo potruditi in se prilagoditi njegovemu visočanstvu??? To mi resnično dvigne pokrovko. Poleg tega ti pa povem nekaj: če ga ne zanima seks je možno tole:
1. ga dobi drugje
2. ga ne privlačiš in te morebiti ne ljubi več
3. ga vleče v fantovsko smer! – latentni homoseksualec
Uf, tole se sliši kot bi pisal pokojni Košiček ali pa Rugelj, haha, ampak… Če res iskreno pogledaš problemu v oči, boš videla, da so to popolnoma realne možnosti. Pa ne obtožujem tebe, da ne boš narobe razumela. Prepričana sem, da se maksimalno potrudiš in delaš najboljše kot znaš, v zameno pa ne dobiš nič. Najlažje je biti pameten, ko ne gre za tvoje probleme, ko pa se sam znajdeš v tem zosu, je pa prekleto težko reči bobu bob. Tistemu, ki to zmore dam kapo dol, kajti težko je samemu sebi priznati, da je morda zavozil.
Za konec pa še komentar na poncin post: res je, da zaradi razmetanega stanovanja ne bo nikogar vrag vzel, da je pomembneje nameniti čas drug drugemu kot pa poliranju tal in brisanju prahu. Ampak človek tudi ne more v svinjariji živet, oprano mora imet, pa tudi jesti mora. In za vse to se porabi ogromno časa, ki ga nihče ne ceni in niti hvala ne reče. Ko sem bila na prodniškem, so mi vsi govorili, kako da sem cel dan doma in da nimam nobenega dela. A to pa ni služba, skrbeti 24 ur na dan za dva majhna otroka, poleg tega pa še vsa družinska logistika in gospodinjstvo na mojih ramah. Pa še skoraj nobene plače za to. Zvečer naj bom pa še poželjiva ljubica v postelji, ko bi najreje padla v nezavest, samo da bi imela par uric miru. Ma ja, to je že nekaj drugega. Pustimo to. Še enkrat: moje pisanje je dobronamerno, nikogar ne določam, da je homoseksualec ali da ima afero, ampak to so možnosti, ki so realne.
Lep pozdrav
Klara