Verz ob upokojitvi
Pod povsem enakim naslovom je 6.6.2003 pisala matejaK, Tudi ona je rabila verz za ta VEČER! Ej, punce morda pa ste vseeno vedele malo prej , da gredo sodelavke/sodelavci v penzijo..
Meni je ob podobni priložnosti zelo pomagala Marija1 (forum Življenje, ah to..) alias Mariči iz Tjavendana. Še enkrat hvala naši Mariči, ki bo že vedela od kod so ti verzi:
“V deželo tvojega življenja je jesen prišla,
ne boš več v službi, uživala boš doma.
Dobro in slabo smo delili, kar prinesel nam je čas,
smo na leta pozabili, da hitijo mimo nas…
Prišel je čas, ko se delovnega mesta moraš posloviti
in se od zdaj naprej v stranko upokojencev priglasiti… “
Hoj!
Zdaj bom pa napisala nekaj zelo, zelo neprijaznega…..
Marjeti in ostalim brez idej:
Moja malenkost se iz dneva v dan znova cudi, da vas je toliko, ki stopicate po tem svetu in zivite s tako tesno zaprtim srcem, iz katerega ne zna privreti na dan niti ena prijazna beseda, ki sodi ravno tistemu cloveku, ki praznuje, zaluje ali karkoli ze…..Povsem namenjena njemu osebno, ki je tak ali drugacen clovek..Ki se znacilno odziva tako ali drugace in ga poznate bolj ali manj dobro….
Ste pozabili, da za prijatelje, dobre znance in za najblizje ni potrebna poplava nacickanih besed, da izrazite to, kar cutuite in da je dovolj odkrit pogled v oci, stisk roke, objem???
In da je sodelavcu ali sodelavki. ce ju ne poznate dobro, dovolj le stavek, v katerem je izrazeno veselje, da ste lahko z njima sodelovali in ziveli v sluzbi in zahvala…Ali karkoli ze, kar privre resnicno iz srca in jima je pisanuo na “njuni kozi”….
In potem ljudje brez idej in z zaporami v srcih lepo izkoristijo Marijo(1), Prijatelja, pa se koga, da bi naredili vtis! Kako plehko! Zamislite se nad tem in ze prenehajte s temi nenehnimi fehtanji po kraji necesa, kar je nekomu prislo res iz srca za srce……..
Pa se to: Pred kratkim je umrla mama moje prijateljice. Poznala sem njeno zivljenjsko pot in napisala v knjigo zalovanja nek verz…In moja prijateljica je vprasala, kdo je avtor verza in se zacudila, kako sem zmogla sama kaj tako lepega napisati…”Ker mi je to pisalo srce in ne svincnik..”, sem odgovorila…
LP od se vedno znova presenecene!
Ponca,
nič nisem presenečena nad tem, kar si zapisala. In ne razmišljam o tem na način, kot razmišljaš ti. Zakaj?
Morda zato, ker je lahko Marjeta zelo mlado dekle, ki ji ideje ne privrejo tako zlahka, ki ima srce sicer na pravem mestu, morda tudi občutja in čustvovanja, ne zna pa se čisto tako, kot želi, izraziti.
Morda zato, ker je nekomu, ki ni vešč svinčnika, takoj nekaj lažje po svoje zapisati, če dobi zgolj idejo. Mislim, da nihče ne prepiše točno tistega, kar mu drugi sugerira, ampak od tod dobi neko misel, ki jo potem po svoje oblikuje. Nekako se mi zdi, da gre bolj za to, kot za samo “prepisovanje”, si ti morda ne misliš tako?
Morda zato, ker želim pomagati in ker vem, da imam to, kar marsikdo pogreša: misel, ki jo po ne vem kakšnem čudu znam izraziti in zapisati. Ne znam pa računati, sovražim računanje in ne znam biti priljudna in nisem … in nisem …. nekaj malega pa imam, s čimer želim pomagati.
Morda zato, ker me to tudi veseli, da izrazim sebe.
In, draga Ponca, morda je veliko resnice tudi v naslovu tega portala: Starejši so modrejši.
Človek mora od malega “živeti”, da zna življenje ceniti. Tudi meni se včasih zazdi čudno, zakaj želijo ljudje pomoč pri raznih pisanjih svojemu bližnjemu, svojemu prijatelju, svojemu znancu, bratu, sestri, materi, ob obletnicah, ob praznikih …. ampak, tudi to je življenje. Malo zabaše čas, malo neokretnost, malo pomanjkanje idej in zgolj “osnov” za pisanje in stiska je tukaj. Težko mi je za ljudi, ki gotovo znajo občutiti in čustvovati, ne znajo pa tega tako izraziti, kot bi želeli.
Ponca, midve pa imava srečo, kajne?
Lepo se imej in ….. dežuje, jaz pa dež obožujem, obožujem deževne kapljice, obožujem mokroto v poletni nevihti, obožujem vse, kar prinaša dež…. spiranje, olajšanje, tihi jok, …..in še vedno lepe sanje !!!
marija (1)
P.S.: Aja, saj nisi nič grdo in neprijazno napisala. To je pa to, tega se drugače napisati ne da. Veliko je resnice, veliko pa je odzadaj tistega, kar človek res ne more ali ne zna ali ne želi ali noče povedati !!! Tvoj posti je osvežujoč, gledamo pa ga lahko z večih plati, kar je tudi nekaj vredno!
Seveda ti ne mislim in ne morem ugovarjat, ker je nacelno vse tako kot pises.. Vendar so v zivljenju trenutki, ko clovek ostane brez besed, brez idej, enostavno nekako zablokira, otrpne.. Vsaj z mano je tako.. In takrat rabim le kak primer stavek ali misel, da dobim oporno tocko, izhodisce, se zbudi moja domisljija..