osamljen, ločen, ne vem kaj naj…
Počutim se neprijetno, neumno, že petič pišem to sporočilo in mogoče ga bom spet zbrisal. Mogoče ga ne bom nikoli poslal. Pravijo, da če ti je hudo, napišeš na list, prebereš in ti je bolje. Meni je teh listov že zmanjkalo. Ne vem več kaj naj. Nikoli in nikomur nisem zaupal svojih težav, svojih problemov. Vzgojen sem bil na način, da problemov ni. Nisem jih smel kazat, biti žalosten, izkatovati svoje jeze, kričati,… Nato sem odrastel. Star sem 29 let.
Živel sem “normalno” življenje. Pred leti sem spoznal dekle, se poročil, imela sva otroka. Leta so tekla. Jaz nisem bil preveč zgovoren, če je bilo kaj narobe, sem utihnil. Žena je težko kaj izvlekla iz mene, ker ni potrpežljiva, če je pa kdaj bila in se ukvarjala z mano na lep način, je izvedela vse.
A jaz ji nisem bil dovolj. Začela je ostajat pozno ponoči zunaj, hodila pozno iz službe. Razvedelo se je, da me vara. Ločila sva se.
Kmalu sem spoznal drugo dekle. Vedel sem, da je prekmalu, a bil sem tako sam… Tudi z njo ni šlo. Leto in pol sva se matrala, poskušala vse mogoče. Tudi ona je odšla. Ker “ne ve, kaj mislim, kaj hočem, ker je vedno -ne vem- in sem stalno tiho”! Ne morem se ji odpret, če skače vame kot stroga učiteljica in kriči, grozi…
Zdaj ne vem kako naj naprej?! Bojim se, da bom ostal sam. Drugi mi pravijo, da bo še vse dobro, a jaz vidim le tiste srečne parčke, kako se imajo radi. Jaz, kot da si ne zaslužim nikogar. Včasih se ga napijem, pa mi spet težijo, naj ne počnem tega. Vem, da ni prav, saj ne bom postal kronik. Le vem ne kaj naj…
Ko boš srečal pravo, bo že šlo, vendar ne brez težav. Tudi tiste parčke, ki se stiskajo in muckajo, včasih zvije in verjemi, da, če so normalni, naletijo na težave, ko ne vejo ne kod , ne kam in se prav grdo skregajo. če prepir vzameš kot izmenjavo mnenj, je to v redu. In kaj bi dala, da bi bil moj kdaj tiho. On govori, govori kar naprej in, ko mu zmanjka štrene, začne ponvljati, potem pa pravijo, da smo ženske klepetulje.
lepo pozdravljen in korajžno naprej!
HOJLA!
Moj je isti, samo govori in mi je že 20x razložil katera je ta pa ta. Jaz sem pa bolj tiho. Vedno sem bila in problem je bil isti. Pa je vrtal in vrtal jaz pa tiho, bolj je vrtal, bolj je bil tiho.
A listki res pomagajo in jaz sem si od vedno rada pisala listke, kaj si mislim in kaj ne. Običajno sem jih pisala tistemu ki so bili namenjeni in na kogar sem bila jezna ali me je kaj motilo. Pa sem enkrat probala. V jezi in po mukotrpni tišini sem napisala na listek (par strani) kaj mi je smotano, kaj me teži in kaj hočem. Pa sem mu ga dala naslednjič, a tako ko sem odhajala, da ga je v miru prebral. Pa mi je potem rekel, da sedaj vsaj ve kaj me muči, kaj hočem. In nekako se je izboljševalo. Sprva so moja čustva taka ali drugačna kapljala na plano po listkih. Potem se je nadaljevalo s kovtrom čez glavo, sedaj se pa že zdereva en na drugega in pomaga!!!!
Drugo punco si boš našel. Naj te tile tvoji zadnji vezi ne morita pa bo. Prepusti se toku in tam nekje, ko boš najmanj pričakoval te čaka tista tvoja punca, ki te bo popolnoma očarala. A moral se ji boš odpreti, moral boš povedati kaj si misliš. Moral boš vedeti kaj več kot ne vem, mogoče, mi je vseeno.
Ko te bo vprašala greva danes na morje ali v hribe ji boš moral reči kam, pa če si bolj želiš v toplice, boš moral reč: kaj če bi šla v toplice. Ne pa da se boš vdal v usodo bosta šla v hribe in ti boš zraven z dolgo faco; nikol ne greva v toplice. Sam si si kriv. Težko je nekomu brati misli! Meni je fant nekoč ustavil avto in rekel, sedaj pa dokler se ne odločiš levo ali desno, bova tu.
Torej majčkeno si tudi ti kriv, čeprav za varanje tvoje bivše žene to ni razlog. Majčkeno se boš moral odpreti in povedati kako in kaj. Pa magar preko listka, ki ga boš pustil na mizi ko boš šel na košarko, tako da ga bo ona v miru prebrala. Vsak mora vedeti kaj si drugi mislijo o tebi in o pomembnih stvareh.
Torej: pokliči prijatelje in zbezaj se ven iz osamljenosti, zabavaj se in uživaj! Pa ne jokat kako si sam, ne smili se samemu sebi in vse bo ok!
LP
Tinkara
Vzgoja v otroštvu res vpliva na to, kako se potem odzivamo v odraslosti, posebno v partnerskem razmerju. Ni pa to razlog, da bi se temu kar prepustili, če vemo, da to ni dobro, posebno ne za nas, ker si kot vsako človeško bitje želimo biti z nekom, ki bi ga imeli radi in on nas.
Torej, ker si odrasel, lahko sam poskrbiš, da se boš naučil, kar se nisi kot otrok – namreč, prepoznavati in izražati svoja čustva. Brez tega ne gre, ker na ta način izražamo notranji odnos do stvari, ljudi in dogodkov. Morda se v tebi veliko dogaja, imaš bogat miselni svet, samo besedno izrazit ti ga je težko. Veš, obstajajo tudi tečaji čustvene inteligence, kjer ti pomagajo izraziti se.
Partnerstvo temelji predvsem na komunikaciji, izražanju čustev, spoštovanju in empatiji (vživljanju v drugega). Ko vse to delimo s svojim dragim, potem se počutimo ljubljene, povezane in zadovoljne. Če ni povezanosti, oziroma, če tega stalno ne vzdržujemo, se slej ko prej odtujimo in zveza lahko razpade. Je pa težko, če tega prej nisi počel.
Ena rešitev je torej ta tečaj čustvene inteligence, ki sem ti ga omenila, ali pa branje knjig na to temo, kjer boš dobil tudi konkretne napotke, kako se lotiti problema. Če imaš dobre prijatelje, ti lahko tudi oni pomagajo.
To je tako kot s telovadbo…če tega nikoli nismo počeli, pa vemo, da je dobr za naše telo in zdravje, se moramo od začetka pomatrati. Težko nam je, hitro smo zadihani, mišice nas bolijo…toda s časoma, ko vaje ponavljamo, nam gre vedno lažje, mišice se utrdijo in zmoremo vedno več. Tako je tudi z učenjem kaj čutimo in kako to izrazimo.
Še to ti razložim, zakaj je dekle vpilo nate, ker si se zaprl pred njo… Ker je res imela občutek, da ne želiš deliti z njo svojega notranjega sveta, kar sem že napisala, da je pomembno, da odnos deluje. Ker ima tudi ona svoje čustvene potrebe, se je sčasoma nabrala zamera do tebe, zato te je hotela malo “vzpodbuditi”, da bi ji končno zaupal svoja čustva. Ker si se ti vedno bolj zapiral vase, namesto, da bi se bolj potrudil, jo je na nek način pograbila panika, da nikoli ne bo dobila, kar si je tako želela.
Seveda njena prisila tudi ni bil pravi način, samo če tako dolgo ne dobiš, kar si želiš, ti na nek način lahko “popustijo živci”. Ko je tako silila vate, je bil samo dokaz, da ji ni bilo vseeno za vajino zvezo, samo noben človek ni v neskončnost potrpežljiv, sploh če so v igri tudi njegove potrebe in želje. Na koncu je, jasno, morala poskrbeti tudi zase, zato je odšla.
Če želiš imeti srečen in zadovoljiv odnos z dekletom, boš na nek način moral prekiniti ta tvoj molk. Seveda ne bo šlo čez noč. Pa tudi ne boš potem postal “klepetulja”, samo prišel pa boš na neko zadovoljivo stopnjo. Nekateri del tvoje osebnosti bo za vedno ostal bolj tih. Bo pa dovolj, da boš lahko sklepal kompromise.