Dragi forumovci imam en problem in upam da mi boste morda lahko pomagali.
Moja mama se je pred kratkim upokojila, vendar se s tem niti ne more sprijazniti, zato me vsak dan gnjavi, če poznam koga, ki bi ji omogočil da bi spet delala, vsaj za štiri urice na dan in po možnosti v kakšni slaščičarni ali pa pomoč na domu pri kakšnih starejših ljudeh…..
Če kdo ve za kakšno tako delo naj se prosim oglasi.
Vsem se že vnaprej lepo zahvaljujem.

Kako se kaj znajdete ostali upokojenci? Kaj kaj počnete oziroma kako se zaposlite tekom dneva??

Uzivam v rocnih delih .Sedaj delam za necaka zavese iz lanenega platna.Marsikaj spletem za vnuka in hcerko.Obvezni sprehodi,2 krat na teden telovadnica ,obiskovala sem tecaj racunalnistva ,sedaj zacnem z nadaljevalnim.
Kuhanje mi vzame tudi nekaj casa.Redno hodim v knjiznico.Ker je moz pred leti dozivel mozgansko kap ,rabi veliko moje pomoci.
Vozim avto,tako semsamostojna .Rada bi kaj potovala,pa tega zaradi bolezni moza ,ne morem.Kaj pa ti? Oglasi se se kaj. Lep koristno porabljen dan.Katarina

V začetku je nekaterim kar malo grozno – kam s prostim časom. Sčasoma se privadiš, porazdeliš čas čez dan, delaš koristne in zabavne stvari za katere prej nisi imel časa. Nazadnje se za silo naučiš uporabljati internet in malo potežiš mladini, časa še zmanjka! Tvoji mami želim obilo lepih upokojenskih dni!

Predlagam, da jo usmeriš na Tretjo univerzo, lahko gre vprašat v Dom upokojencev, če rabijo pomoč, naj da oglas v časopis.Veliko ljudi potrebuje varstvo otrok na svojem domu. Prepričana sem, da bo nekaj našla zase in si popestrila dni. Kaj pa vnuki?

Naj se končno malo posveti svojemu možu, saj ga je že dovolj zanemarjala.

Morda ga pa nima.

Imam odlicno idejo.Potrebujemo varstvo za našega enoletnega fantka.Lep pozdravček!

Predlagam, da se oglasi pri lokalnem Karitasu ali Rdečem križu. Navadno tam obstajajo skupine prostovoljcev, ki pomagajo npr. starejšim. Nekatere take skupine so prav prijetne družbe, v njih pa je navadno tudi precej mlajših upokojencev.

Dragi Mik!
Sedaj bi ti jih pa rada pošteno napela!!!
Jaz sem se tudi pred tremi meseci upokojila in moj mož si je tudi predstavljal, da mu bom sedaj, “ko sem doma pa vse k riti nosila”. No, pa ga je bilo treba postaviti na trdna tla, da bom sedaj v prvi vrsti imela čas zase in za vse moje skrite hobije, ki so bili potisnjeni zaradi službe in družine na stran. Se sploh zavedaš, koliko je bilo odrekanja?
Zdaj pa je končno prišel čas zame! Hura – življenje!

Draga Marika! Cestitam! Bravo, tako se govori! Uzivaj kar se le da in imej nesteeeeeto hobijev in premalo casa! LP

blagor njej!

Kako je to mogoče? Sama sem tudi že upokojena, ampak nimam nobenega časa. Dogaja se mi enako kot moji teti, ki je živela le za službo. Ko sem jo vprašala, če kaj pogreša službo, mi je odgovorila, da sploh ne bi imela časa.