Po dvajsetih letih
Srečala sva se spet po dvajsetih letih. On je še vedno z deklico (danes gospo), zaradi katere sva se razšla, jaz pa nič več s soprogom, s katerim sem se kasneje poročila. Nabrala sem si nekaj gubic, pa kakšen kilogramček, on pa – kot da se je zanj čas ustavil: ni plešast, nima trebuha, ni senilen, ni siv, skratka občudovanja vreden gospod pri 53-ih letih. Osem let je starejši od mene in moram reči, da se mi je pri petindvajsetih ta razlika zdela mnogo večja, kot danes.
V tem najinem naključnem popoldnevu so se leta zavrtela nazaj; vsa iskrivost in navihanost je spet prišla na dan in ob vsakem “se spomniš, ko….” sva se od srca nasmejala. Tudi o najinih ex in sedanjih partnerjih sva kakšno rekla in med vrsticami je omenil, da je njegovi gospe očitno zelo dolgčas. On je postal uspešen podjetnik, ki veliko potuje. Gospa je doma, saj so finančno brez skrbi, otroka sta odrasla, ona pa vse dni nima kaj početi…..in tako sta najbrž prišla do tiste stopnje naveličanosti, ko si gresta fino na živce.
Sprva nisem temu popoldnevu pripisovala nobene teže, zagrabilo me je pravzaprav naslednji dan. Prijetno me je požgečkalo v želodcu vsakič, ko sem pomislila nanj in ko je čez dva dni poklical, sem bila neizmerno srečna.
Njegova ponovna službena pot v Ljubljanu bo kaj kmalu, se mi zdi. V zraku plava nestrpno pričakovanje. Kaj pa lahko izgubim, če poskusim?
Ja, nostalgija je cel hudic….Sej, pravzaprav nimas kaj izgubiti, ce gres se na kako kavico ali dve ali celo kosilce….Potem bos starega prijatelja zacela ponovno spoznavati, kajti leta vmes formirajo ljudi….Tudi tebe so… In lahko se razvije v cisto pristno prijateljstvo. Upostevaj pa to, da je mogoce njegov zakon malce v krizi in tedaj celo hudic muhe zre…Pa ne za hudo tole vzet, bolj za “previdnost”, da se le ne bi opekla…Sicer si pa dovolj stara in v kakrsenkoli odnos ze bos vstopila, bos z neko odgovornostjo ( do sebe in do drugih )….
Tisto “scemenje” pa verjetno opozarja ne nek tip lakote…A hrane je dandanes verjetno kar dovolj….
Zelim ti vse najboljse! LP
Ti ne moreš izgubiti nič, če gledaš z vidika zakona. Zgubila bosta onadva z ženo. Ko bo prišlo na dan bo zaupanja in sreče v zakonu konec. Sicer pa tebe to ne zanima, ker si sama in potrebna kar je opazil tudi tvoj nekdanji. Padla mu boš kot zrela tepka v naročje, več pa on tako ne želi. Po nekaj seksualnih srečanjih se bo vrnil v svoj zdolgočaseni zakon, ti pa lahko upaš, da te to ne bo prizadelo. Tiste iskrice, ki se krešejo vidiš samo ti on že ve kaj dela. Če imaš debelo kožo, poskusi!
Vse so ti v bistvu že odgovorile, lahko samo še pritrdim. Izgubiš lahko takrat, ko boš pozabila, kaj delaš. Tudi meni se dogaja nekaj podobnega, ravno tako je vmes 20 let, le da do srečanja še ni prišlo…..
Dokler se zavedaš, da boš s tem le dopolnila nekaj neizpolnjenega, ne da bi kaj pričkovala, je v redu. Naprej pa….ne vem, počakaj, pa boš videla.
Gotovo boš naredila po svoje. Nekaj je skoraj gotovo – žene ne bo zapustil.
Ti boš na vrsti samo takrat, ko bo on hotel. Prazniki in vikendi bodo družinski.
Imela se bosta lepo, ampak samo, ko bo ON imel čas, ko ne bo trpela družina. Poklical te bo on, ko bo imel priložnost.
Lažje ti bo, če ga boš imela. Ker je razumevajoč in nežen. In veliko, veliko težje, ker ga v resnici ne boš imela samo zase. Če si se pripravljena s tem sprijazniti – poskusi. Če se nisi, bo prekleto bolelo. Mene boli.
Veliko sreče. Neja