Zadnje čase se mi vedno večkrat postavlja vprašanje je lahko zakonec tudi prijatelj? Pa da razložim svojo ” dilemo”
Z možem se poznava 10 let poročena sva 6 let. Razumeva se dobro in v začetku sva bila prijatelja, ki sva si veliko zaupala in se tudi dobro zabavala. To nama je kasneje tudi v zakonu kar dobro uspevalo. No seveda sva se tudi zaradi kakšne malenkosti sprla vendar ni bilo prav hudo. Pa da ne bom preveč dolgovezila težava je nastala zaradi moje službe. Delam namreč v kolektivu kjer imam večino sodelovce. Ker je bilo novo leto so bila tudi kosila in razne zabave. Ponavadi se tega res nisem udeleževala vendar sem letos šla na drugo delovno mesto kjer se razumemo bistveno bolje kot prej. Tu pa nastane težava. Naenkrat je vseh tistih velikih besed “ja kr pejt sej ni problema veš da ti zaupam” konec. Pa smo to nekako za silo rešili pa je kot strela z jasnega usekalo , ko sem povedala da mi je sodelovec kupil neko malenkost za telefon- dodatek. Zdaj se sploh noče pogovarjati z menoj in je prav moreče. Čeprav sem ga malo pustila da se ohladi še je še vedno siten in me ignorira. Če me pa že ne more mi jasno pove naj mu dam mir če ne bo šel. Torej sem v slepi ulici. Če ga pustim na miru mi bo reku saj ti je vseeno, če pa se hočem pogovort pa bo rekel da mu ” lezem v rit”: Še najbolj smešno pri vsem tem pa je da nisem popolnoma nič kriva. Edino prijaznosti s sodelovci. Torej mogoče bi pa vseeno bilo bolje da vsega ne povem, pa čeprav nimam kaj skrivati? Do zdaj sem mislila da če glih ne poveš maš slabo vest , vendar moram priznati da se mi je vse obrnilo na glavo.
No pa sem rekla da ne bom dolgovezila.

Ej Zvezdica, kako se pustis.
Kaj pa ce bi mu povedala, da bos ti sla, ce se ne bo dalo normalno pogovoriti z njim?
Kaj hoce ti ne pove, kaj ga moti tudi ne, pusti te da se ‘pacas’ v nekem zammisljenem zosu ‘krivde’, zakatero ve, da bi izpuhtela, takoj, ko bi se o njej pogovorila.
Kakor se obrnes, bos ti kriva, ne? Ne pusti se. Ce bos pustila zdaj, bos bredla cedalje globje in cez par let bos ze sama verjela, da si cesa kriva.
Bodi odlocna, ceprav prijazna. Povej, da se teh igric pac ne gres, niti pod razno.
Naj se pogovori s tabo (mirno in obvladano) in tocno pove kaj ga moti (in ne cesa si ti ‘kriva’!!!)…potem naj pa sprejme tvojo stran medalje. Ce tega ni zmozen…imata bolj malo upanja.

Draga zvezdica,
Opisala ti bom svoje obcutke, kako sklepam o “problemu”iz tvojega pisma.
Verjetno se imata kar dobro skupaj. In verjetno dozivi kar nekaj tvoje pozornosti takole vsak dan, tvoj dragi in prijatelj. Potem pa kar naenkrat omejitev….Ce je temu tako. In potem mogoce opaza, kako se z zanosom in mogoce v drugacnih pricakovanjih odpravljas v novo sluzbo ( kar je pac razumljivo, saj je neko novo okolje, polno vzpodbud itd..), za razliko od “preteklega” vedenja. Je pac tako, da si tisto okolje ze obvladala, medtem ko ti je nova delovna sredina se neznanka….In mogoce dozivi malo premalo pozornosti, pa glej hudicka: zacne malce crviciti dvom, malce ljubosumnost…In ne mogoce na kaksno imaginarno drugo osebo. Mogoce na to, da je tvoje pozornosti njemu enostavno manjka v odnosu na prejsnje obdobje……
Sumis, da bi lahko bilo to?
LP

Težava ni v pozornosti, ker se držim načela če bi nekam rada šla ne čakam da me povabi , mislim mož, ampka včasih povabnim tudi jaz njega. Najbolj me od vsega moti ravno to da mi daj eobčutek , da sem avtomatično kriva pa čeprav nisem nič naredila le da smo se fino meli. Moj mož ima pa v glavi da se mešana družba , kjer res prevladujejo moški ne more samo fino met in to brez kakšrnega koli nagovarjanja, na kaj je jasno.
Če mu dam ultimat, veš kaj jaz se tega ne grem , ga poznam toliko da vem da bo šel , pa če tudi zaradi take malenkosti. Je presneto trmast in čeprav gre v svojo škodo, kar tudi prizna. Najbolj me zmoti to da me kaznuje čeprav nisem popolnoma nič kriva in še niti točno ne vem kaj sem naredila narobe. Oh ti moški.

Oprosti, a “kaznovanje” dozivljas ti in ni nujno, da on zeli s svojim vedenjem pokazati ravno to….Tu je bistvena razlika. Verjetno mu ze ni povsem vseeno, ce trpi zaradi tvoje trenutne zmanjsane pozornosti ( ce je sploh to to…). Glede na to, da zivis vsak dan z njim in ga se kako dobro poznas bi bilo mgoce dobro, da malce pokukas “ven iz sebe ” takole bolj od dalec in se opazujes, ce si se kaj v vedenju do njega v zadnjem casu spremenila…Na to sem mislila…Ja, tudi jaz sem vcasih dobila v najinem bivsem skupnem zivljenju, da je podoben kaksnemu otroku….A vsi smo krvavi pod kozo. Tolikokrat si zazelimo potrditev ljubezni in pozornosti in ce kda j tega ni, se vklopi alarm… V iskrenem, globokem partnerskem odnosu, kjer si oba v osnovi zaupata, pa ne bi smelo biti nikakrsnih ultimatov….Tako nekako razmisljam…
LP

Hvala Ponca verjetno veliko od tega res drži. Zdaj je vse skupaj že prav žalostno, saj ni prišel domov in tudi na telefon se mi noče javiti. Najhujša je negotovost in da z menoj noče niti govoriti. Tako da sem se odločila da ga pustim na miru ker sem mu dala veliko možnosti da začne pogovor pa si ne da v svoji zaslepljeni trmi nič dopovedati.

Aja?
Zdaj te kaznuje vedno huje? Ta je pa res ‘model’.
Ce imas moznost, si omisli dopust. Napisi mu iskreno pismo, priblizno tako, kot si napisala sem. Vse, za kar smatras, da je problem, napisi mu, da ga imas rada, a da te bo na ta nacin izgubil, vprasaj ga, ce je njegova trma vredna vajinega odnosa. Potem odpotuj ta teden dni in izklopi telefon, daj mu cas za premislek.
V vajinem primeru je nujno, da se pogovorita. Pa ne o posameznih primerih , ampak o splosnih problemih. Ugotovita, kaj boli njega in kaj boli tebe in si to zaupajta, potem pa se poskusita izogniti takim situacijam.
Srecno.

Sama hvala za predlog , vendar mi ni treba odpotovati ker itak njega ni na spregled. Ker ima tako službo da potuje in ga ni po par dni. Tako je zdaj očitno šel na pot ali pa tudi ne. Poleg tega pa ne morem kar iti ker imava tudi štiriletnega škrata, ki ga pa ne bi rada obremenjvala s temi zadevami, ki so mogoče samo prehodnega značaja. Mogoče pa on rabi čas da v miru premisli kako in kaj pa bo potem se pripravljem pogovarjat ali pa se bo že sam odločil. Včasih si želim da bi zbrala pogum in se uprla ter rekla zdej je pa dost to se ne bo več ponovilo. Vandar kdor je dober je oslu podoben in to se mi zdi vedno bližje resnici

OPprosti, za otroka nisem vedela. To seveda zakomplicira.
Ampak upira se mi brati, kako potrpezljivo in pasivno cakas, kaj bo njegovo velicanstvo odlocilo.
Naj se izjasni za bozjo voljo, meni se vse bolj zdi, da samo isce izgovor, da prekine s tabo – vem kako kruto se slisi – ampak razno ‘izmisljevanje’ tvojih kao ‘grehov’ vse bolj disi po tem.
Gotovo ti ni lahko. Samo – dosti bolje bi bilo, ce bi vedela pri cem si.
Ze lepo in prav, da mogoce rabi cas za premislek – vendar se to ne dela tako, da kar izgine in te povrhu se obtozuje…ni glih zrel primerek, tale tvoj.
Vidim, da ga se vedno zagovarjas in si namesto njega izmisljujes izgovore….to tudi tebi ni ravno v cast. Zakaj to delas?
Tipcek je tebe in otroka zapustil brez razlage….to je precej resnejsi ‘prekrsek’ kot dodatek k mobitelcku, ti se pa se vedno cutis kriva in cakaj na njegovo ‘milost’…da se vaju usmili….hej!!
Ne vem kaksna si. JAz na primer, bi mu postavila kaksnen ultimatek ali dva.
Na primer – naj se pogovori s tabo kot se sika, ali pa se bo pogovarjal z odvetnico…

Čisto za prav ti dam Sama. Edino to vem če bi hotel prekiniti takih scen ne bi delal. Je človek ki mu ni problem direkt rečt in tudi prizadeti, pa čeprav osebo ki jo ima rad. Je pa res čeprav se ima za zelo odgovornega in lalalala s svojimi dejanji kaže da je daleč še od zrelosti.Škoda je 10 let zveze končati le zaradi trapastega majhnega predmeta, ampak očitno se mu fino zdi . Upam da se danes kaj reši saj je ta negotovost prav ubijajoča za živce.

Draga zvezdica!
Najprej: če bi ti zaupal, tega ne bi poudarjal. Sklepam, da je bolj ljubosumne sorte človek. To znajo biti pa resni problemi. Poleg tega pa mislim, da je nesiguren vase. V postih, ki sem jih prebrala, ga kar zagovarjaš, vendar za nezaupanje ni izgovora. Če si z nekom prijatelj, ne izbiraš kaj mu lahko poveš in kaj ne.

Vsekakor pa mislim, da sta potrebna temeljitega pogovora.

Veliko sreče!

Ja, Zvezdico kar nekako razumem, saj imam tudi sama podobnega moža.
Cenim ga, ljubim ga, ampak kar se tiče pogovorov o najijih stvareh, mu nikakor ne gre. On rad posplošuje, ne zna artikulirati svojih občutij, malo je tudi ljubosumen, in že so tu očitki, kako sem grozna, kako samo okol’ divjam, kako sem predolgo v sluzbi…
Jaz bi pa na te očitke samo rekla, da ob tem, da mi je naše družinsko življenje zelo pomembno, imam rada svoje delo in se včasih rada družim samo s svojimi prijatelji.
In tako poskušam balansirati med vsem, pa se včasih zalomi in jaz utihnem. Tiho je seveda tudi on. Trikrat lahko ugibate, kdo vsakokrat prekine tišino.

No , nekako smo uredili po krepkem sporu. Če bo bolje bomo videli. Najhuje je bilo da je sploh hotel se pametno zmenit. On se je odločil in težko je bilo v tisto trmasto betico dopovedati da ni vse tako kot si je zamislil.Na koncu sva prišla do tega da se boji da ne bi z sodelovcem navezala preresnega prijateljstva in bi on bil odrinjen iz mojega življenja. To pa je bilo za njega težko da je priznal. Saj moški se pa res nič ne boljijo kajne? No to ma on v glavi. Na srečo je meni veliko do družine da sem se tokrat potrudila in sprejela kompromis kar se tiče službenih zabav.

Draga Zvezdica,
Nič nisi kriva. Nič nisi naredila. In nimaš se za kaj opravičevat. Tvoj možiček manipulira s tabo na zelo klasičen način. Do zdaj je nakuhal že kar lep pisker mule. Pojdi do njega in mu zelo prijazno povej, da ne razumeš njegove reakcije in da pričakuješ pojasnilo, KO bo za to pripravljen.Kajti, tudi v bodoče se nameravaš udeleževati zabav službenih zabav. Enostaven trik, ki vedno vžge. S tem stavkom mu boš vrgla žogico nazaj. Nič ga ne prosiš, ampak pričakuješ pojasnilo. In to ne ČE bo to njemu pasalo, drugače pa ne. Ampak, KO bo nehal trmat in se otročje obnašat. Torej mu ne lezeš v rit. Nič se ne opravičuj, ker se nimaš zakaj, pač pa si lahko ti tista, ki je lahko užaljena. Jasno mu razloži, da ti je sicer žal, ker tako reagira, ker ga imaš RADA, ampak to je NJEGOVA stvar. Ti se boš kljub temu udeleževala službenih zabav in ljubše bi ti bilo, če zaradi tega ne bi zganjal cirkusa.
Ne pristani torej na čustveno izsiljevanje. Ljubosumnost je grda bolezen. Podla igra. Jasno mu povej takoj na začetku, da se v tem peskovniku ne boš igrala in amen, pa če se postavlja na glavo in ti grozi ne vem s čim vse. OK?

Ves kaj, tezko je drugim pamet solit…tudi jaz ti jo ne bom.
Jaz ne bi popustila in se podredila samo zato, ker je on sposoben vecji teater zganjat kot jaz.
Ce pa bi popustila (ampak samo enkrat!!!) bi mu to zelo jasno povedala. Da razumem, da mu nekaj zelo veliko pomeni, da bom v tej (edini!) stvari naredila po njegovem, ceprav to omejuje mojo svobodo, da pa bom naslednjic, ko bo zagnal svojo trmo , jok, stok in jamranje, odelitve od doma in podobne kozlarije – spokala kufre jaz.
Brez milosti.
ker MENI je tudi tezko.
Ker imam TUDI JAZ custva.
Ker se se jar TUDI sekirala in jokala.
Ce tega ni sposoben dojet in vidi samo sebe, prav.

No, tako. Tako bi verjetno naredila laz.
Ti pa seveda tako, kor se tebi zdi prav. Pa srecno.

Nič oh ti moški. A boš pustila, da te bo prežrl? Moja bivša sodelavka leta in leta trpi tak teror. Popolnoma je posrana od skrbi, kaj bo doma, ko mora v službi potegniti kako naduro, ej! Haloooo! Zanalašč se oblači kot stara mama, čeprav je mlada punca, da ja ne bi kdo na njej ustavil svojega pogleda, ker njen tipson popolnoma popizdi. Nikamor ne gre, noben ne hodi k njim. Če pride iz trgovine nekaj minut prepozno, je že imela kak randi. Meni je bilo slabo, ko sem to samo opazovala, kako je šele njej. In potem ga še opravičuje, kako je v primerjavi z drugimi moškimi zlat in nevemkajševse. A si ti tudi želiš na ketno? A se malo hecaš sama s sabo in iz lastnega življenja? Če pa jaz česa ne bi prenašala, je pa prav trma in takole očitanje. A njegov ata tako manipulira z mamo? Od kje se je tega naučil? Od kje je to pobral? Ženska, naredi si največjo uslugo v življenju in mu ne dovoli, da bi iz tebe naredil pudlico brez glasilk. Please!

Datumsko je aktualnost te teme že malo izbledela, ampak ko sem se prebil skozi vse odgovore na zvezdicino temo, me je sprva spreletel srh da je večini odgovorov cilj križanje tega nesrečneža. S tem ne mislim da je on ravno žrtev tega neljubega dogodka, ampak kot moški vam povem da je v njegovi glavi in srcu verjetno divjal čustveni orkan. Zakaj tako mislim; po tolikih letih vajinega skupnega življenja (po vsem dobrem in slabem ki vaju je medtem spremljalo), po otroku ki je okronal vajino ljubezen ga ni (normalnega) človeka ki bi izpostavljal vse to zgolj zaradi nekega dodatka za GSM, saj so verjetno so njegove oči videle veliko več. Čeprav sem še relativno mlad vem da je tako meni kot večini ostalih moških družina in otrok sveto kot le kaj. Verjetno ga ni motil toliko ta dodatek za GSM ampak sem skoraj siguren da je njegov razlog za kuhanje trme nekje drugje. Kot sem razumel tvojih odgovorov se nekoliko pogosteje udeležuješ poslovnih večerij in zabav mar ne? Nekdo je že omenil da se mogoče počuti malenkost odrinjenega, in tudi sam se nagibam k temu. Da me nebo katera narobe razumela, nikakor ne mislim da bi se temu morala odrekati in da bi se prelevila v pohlevno ženico, ampak glej da te spremembe iz “starih” poslovnih običajev na “nove” ne bo preveč rapiden in robusten.
Omenila si da ima mož takšno naravo službe da je občasno par dni zdoma. Lahko si sigurna da mu to vedno ne ugaja in da je mogoče zaradi dejstva ker je od matične celice nekdaj ločen, do nje toliko bolj zaščitniški. Sam se ukvarjam z politiko, in zaradi tega sem marsikdaj prikrajšan za trenutke, ki bi jih raje kot z ostalimi “modreci” na sprejemih in sejah preživel s svojo boljšo polovico. In če je le možno jo probem vključiti v dogajanje in sfero v kateri se po naravi dolžnosti nahajam. Vem da ji to veliko pomeni, tako kot bi to pomenilo tubi meni. Čeprav še nisem poročen in tudi z otroci (še) ni bilo sreče, sem se naučil sprejemati kompromise. In tega ne moreš doseči z ultimati, kot je predlagala ena od naših sogovornic. Grožnje z ultimati lahko privedejo do sprejemanja neljubih in bolečih obločitev. Sploh pa se moramo ljudje naučiti na stari ki jih počnemo tudi skozi oči ljudi ki nam največ pomenijo, da nebo nepotrebnih bolečin, pa čeprav se nam lahko te zdijo kot malenkosti.
Mogoče sem malce dolgovezil ampak upam da si lahko ujela rdečo nit mojih misli.

LP

Custveni orkan?
Ok, sprejmem. Samo ultimat je pa postavil ON.
Ali bos (ljuba zenka) za vse sluzbene zabave ostala doma, ali bom pa vsakic naredil takle cirkus , odsel bom od doma, ne bom govoril s tabo, teden dva te bom kaznoval z molcanjem, odsotnostjo, nepripravljenostjo na pogovor….
To NI nacin, sori Alex.

No Alex očitno moški in ženski možgani razmišljajo drugače ( včasih tudi k sreči). Niso ga motile moje “zabave” ker sem konec leta teh imela že itak vsako leto tudi za moj okus preveč, zmotilo ga je da mi je na zabavah začelo ugajati. Oziroma da sem se dobro počutila in s tem ostala tudi dlje kot ponavadi. Ker mi ni nikoli sitnaril , seveda ker sem s kosil hodila tja do 19-20 ure nisem mislila da bo zdaj kaj narobe. Skratka vse je šlo narobe. In točno tako kot praviš predvsem skrb je bila da je odrinjen iz določenega dela mojega življenja. Pri vsej zadevi najbolj boli da se lahko v momentu podere zaupanje in da se ti zdi da človeka sploh ne poznaš. vsi so me prepričevali ne popusti če boš bo rekel da si kriva. No pošteno sva se skregala vendar je šlo brez mojih ultimatov, v smislu na zabave bom hodila pa če ti je prav ali ne. to se mi zdi še bolj otročje kot njegovo “ignoriranje” mene dva dni. Poleg vsega se mi zdi trapasto razdreti družino zaradi nesmislnih zabav v službi. Saj danes so žal take službe da jo lahko kaj hitro izgubiš , sploh v gospodarstvu. Ostale ” zabave ” me pa itak ne vidijo , ker greva več ali manj skupaj, mislim večerne ure. Čez dan pa imava seveda tudi vsak svoje prijatelje oziroma prijateljice.

podobne težave se pojavljajo, kadar je v zakonu opešala strast. Poskusite gledati na to od daleč in nikar ne iščite krivde, ker sploh ne gre za zabave, za ure prihoda, za darila. Gre za to, da se moški načelno nočejo in ne znajo pogovarjati. Če mu rečeš, da bi se rada pogovorila, ga bo tega groza, zato ga ne straši s tem.
Razmisli, ali je vajin zakon dober, ali je spolnost v vajinem zakonu dobra, ali ga morda mika kdo drug, ker imata različne urnike in ne prideta dovoljkrat skupaj, ali so vama razne skrbi – denarne, vzgojne… odrinile razpoloženje za dober seks.
S svojim odhodom se je izognil pogovoru, ker ga ne mara in vam priporočam, da ga tudi ne načnete, čim bo prilika. To ga bo odbilo. Poskusita si sestaviti nov urnik. Veliko sreče!