Z možem sva se podala v nov biznis. Financiral je on, jaz pa sem dala idejo.
Po parih mesecih nama ne kaže dobro. Vseeno misliva vztrajati še 2 leti. Toda velikokrat se skregava, in začne mi metati naprej, češ da sem mu spraznila njegovo hranilno knjižico, da sem mu uničila življenje, da je bila to moja ideja ne njegova… itd. Tudi sorodnike mešava v najine prepire. On ne mara mojih, jaz pa ne njegovih.

Zaradi teh očitanj sem izgubila vso samozavest. Česarkoli se dotaknem, se na koncu izjalovi. Nimam več volje in upanja. Ne prenesem več samo sebe, saj v tako nesposobni koži mi ni živeti. On je rasel v druzini, kjer so hodili samo v službo, hodili na akcije v trgovinah in šparali. Jaz pa prihajam iz družine privatnikov. Navajena sem dela, izzivov in dinamičnega življenja.

Če najin biznis propade, ne bom mogla ostanek življenja poslušati očitke o prazni hranilni knjižici, o apatičnosti mojega moža..Ločitev ne pride v poštev, saj ga ljubim.

Toda očitki moža me bodo ubili. Jaz postajam apatična.
Na pomoč!

Očitno se mu Tvoja ideja takrat ni zdela tako trapasta, če jo je bil pripravljen financirati. Zakaj vali zdaj vso krivdo nate? Saj bi lahko rekel, da denarja ne da.

Imas se moj glas k tvojemu pismu…Akin! Res, saj mu najbrz nisi drzala noza pod grlom in to mu tudi povej. Cilj mu je bil vsec, ni pa racunal, da bo potrebno pozreti vmes tudi kaksno bridko. Ali ima se vedno vajin cilj pred seboj ali ne?
LP

Tvoja je bila samo ideja. Odločitev pa je bila skupna, mar ne? Za neuspeh nisi kriva samo ti, ampak obadva. In za božjo voljo ne vpletajta sorodnikov. Zakaj ne maraš njegovih? Saj nimajo nič zraven. Očitno imata težak problem, ki si ga s svojo obojestransko trmo še otežujeta. Pogovorita se iskreno in poiščita rešitev, da posel postavita na noge. Truditi se morata obadva in za kakršnekoli očitke tu ni prostora. Mislim pa, da vsega ni kriv samo neuspešen posel, ampak imata tudi zakonske težave, ki nimajo nič veze s poslom. Če rešitve ne uspeta najti sama, stopita do kakšnega zakonskega svetovalca. Obadva bosta morala opustisti očitke in pozabiti na trmo.

ti ga že ljubiš, kaj pa on tebe?
Pomisli, če te pa takole sekira..

Naj gre nazaj v službo, pa bo videl, da se tudi tam ne da več varno čičat.
Ti pa se le vzemi v roke in si ne pusti vzeti tega, kar si izgrajevala do sedaj. Njegova samozavest je načeta in ne tvoja.

Oprosti, saj ga nisi prisilila z nožem, naj ti da denar, gresta se biznis in rizik je tu in pika. Naj ga neha srati in naj kaj naredi , da ne bosta propadla! ne pa da te unicuje in gre se tisto malo energije v nic. Pljunita v roke in resita kar se resiti da, ne z glavo skozi zid, ce je biznis obsojen na propad, koncajta sedaj, ko lahko se kaj resita in ne cez dve leti ko bo bankrot. naj vajina pamet resuje tisto kar je ta trenutek glavno in ne prepire …

Kot delavec od plače, že zna obračat denar. Drugče je pri tebi če si razpolagala z velikimi vsotami, potem je lahko veliki kiks, na kar on verjetno ni bil pripravljen.
Še hujše pa je če si mu vsilila zagrešeno investicijo. Zelo težke in resne stvari.
LP pa uspešno rešita problemček.

Joooj! Klasično moško. Vsega so krive ženske. Je pa hitro obupal. Že po dveh mesecih. Ne vem, s čim se ukvarjata, vendar šparaj energijo za biznis. Delaj, ni hudič, da bo na koncu nekaj iz tega. Vendar imaš žal za partnerja nekoga, ki se vda takoj ko zaškripa. Neke koristi od njega ne bo. Nima se smisla prepirat, nima se smisla branit, ker se nimaš za kaj. Kaj pa potem, če je bila tvoja ideja? Saj sta team.
Nisi nesposobna, hej! Kaj pa govoriš? Tvojega moža je lahko sram.