hojla punce!
ker že veste, da me jutri čaka transfer (še 20 ur:))), me zanima, koliko in kako ste se pazile po ET?
– počivale, ležale?
– kdaj ste šle spet v službo? kdaj sprehodi, nakupi…?
– a so še katere druge pomembne stvari, ki jih ne smem spustiti?
– kako je s prehrano?kaj se naj ne bi jedlo?

se oprvičujem, če sem malo nestrpna s temi vprašanji, a miljon stvari se hočem prepričat, da bo res vse ok…

Veselo pisanko,
vaša Deja

Živjo Deja!

Midva s soprogom sva šla po ET najprej na eno kosilo – sva se malo hecala, da peljeva familijo na lepš. Potem pa domov, pa na kavc za dan do dva. Potem pa sem bila sicer na bolniski, ampak vsak dan na sprehodu. Pazila sem le, da nisem nosila pretežkih stvari npr. ali prevec hodila po stopnicah – pa take vraže naših starih mam! Prehrana pa kot se bodoce mame spodobi: sadje, pa zelenjava itd.

Pa veliko uspeha,
Naja

Po nasvetu refleksoterapevtke Karmen sem po ET 3 dni strogo ležala in se nisem niti tuširala!! Šele po treh dneh sem počasi začela hoditi na sprehode.
V službo nisem več šla, saj po 14. dneh je bil CB pozitiven in ko greš na test za bHCG in če potrdi nosečnost, ti predpišejo bolniško do konca nosečnosti!!

Meni je uspelo, splača se malo potrpeti in odležati nekaj dni!

Držim pesti
LP EMi**

V prvem poskusu (ki ni uspel), sem delala vse normalno. Sicer sem bila na bolniški, vendar sem pospravljala (po prenovi stanovanja), hodila v trgovino, na sprehode s psom…

Po drugem ET in do BHCG-ja sem kar lepo počivala (pravzaprav že od punkcije)! Ne glede na to, da pravijo zdravniki da to nima pomena, sem lepo “čičkala” na kavču, noge sem imela stegnjene in rahlo pokrčene v kolenih (podložene z blazino). To je največ kar lahko storiš za uspeh! Seveda se moraš tudi psihično umiriti, kar je zelo težko, vendar izvedljivo.

Punce, polagam vam na srce – potrpite tistih 14 dni in lepo počivajte. Potem ko boste imele otročke, ne bo več možnosti za miren počitek.

Da bi vam čimprej uspelo!

Nataša

Jaz sem punce živ dokaz, da je vseeno kaj počenjaš.Poskusila sem že čisto vse od strogega ležanja pa do normalnega gibanja ampak pikica se nikakor noče prijeti!

Pravijo, da nosečnost ni bolezen in ni potrebno obvezno ležanje. Saj tudi,če nam uspe zanositi ne bomo preostanka nosečnosti preležale v postelji. Se strinjate?

Ni pa treba delati ne vem kakšnega težaškega dela kot ga tudi ponavadi nosečnice ne!

Deja želim ti, da se ti tvoj sonček prime!

Oj, jaz sem 2 dni počivala (bila doma in bolj poležavala). Potem pa gasa v službo, po nakupih, na kakšno kavico, skratka normalno sem živela. Kot vsak drug dan.
Jedla sem čisto normalno – kot vsak dan. TO JE BIL MOJ PRVI POISKUS.

In kako bo čez 1 mesec, ko bom šla drugič? Nič ne bom ležala, ampak od prvega dne normalno živela – brez posiljenega ležanja. Pridružujem se namreč mnenju Pušija in vseh ostalih ginekologov, da to pretirano ležanje ne vpliva na izid postopka.

Deja K, želim ti, da bi čim manj komplicirala, ker to samo negativno vpliva na počutje, psiho in vse ostalo.

PA DA BI SE TI IZTEKLO TANARTABULŠ!!!!!!! DRŽIM PESTI!

Bravo, Bianca, strinjam se s tabo! In to šele po enem postopku, hahahah. Na zadeve je treba gledati življenjsko in ne kot na neko zananstveno fantastiko! :))

A si že šla na pico v Kavala? Pejd, no!

Ej Tajči nisem še šla v Kavala. Bom pa šla sigurno takrat ko mi uspe, da se malo počastim -:))))
Lepo, da si tako kmalu dojela in to že po prvem poskusu. Ne vpliva nič če se prime se prime!! Meni recimo se na zadnje je prijelo pa nisem nič ležala!! Tako da…. je odvisno vse od sreče!!!! No potem kot veš ni bilo nič iz tega je bila nazadnje 15.dan M-:(((((((((((

Točno to, odvisno je od tega, če so izpolnjeni vsi pogoji za nosečnost, kar pa sigurno ni strogo ležanje. V naravnem C tudi ne ležiš v drugem delu ciklusa. Mislim, da je to le fama, ki prežame v štartu vse nas. Jaz sem bila še bolj zoprna doma, ker sem stalno gruntala, če me kaj špika.

Jaz sem bila pa v zadnjem cajtu že večkrat v Kavalu, vendar vedno na kakšni dobri papi. Meni toskanska kuhinja u ibr sede. Ti kar nič ne čakaj na nosečnost. Že prej si privoščita!!!!!

Jaz sem ponavadi na bolniški.Prve tri dni res počivam,potem pa kar po vsakdanje,kot da bi bila na dopustu ;-))))

katja

Draga Deja!
Jaz sem po prvem ET počivala kakšne tri dni, potem pa sem šla v službo in delala vse v mejah normale. Uspelo nama je zanositi, a sem žal v osmem tednu splavila. Glede vsega tega počivanja bi se kar strinjala z Bianco. Pomembno je, da se umiriš in misliš pozitivno. Tega pa sem bila sposobna zato, ker sem delala in vsaj takrat nisem mislila na dogajanje v moji maternici.
Želim ti, da bi ti uspelo in da boš po devetih mesecih zibala svojega sončka, lahko tudi dva, saj sonca ni nikoli premalo!
Srečno!
Živa

Spomnila sem se, da sem prenehala s pitjem kave (čeprav so mi na GK Lj rekli, da mi ne bi bilo treba) in jo od tedaj več ne pijem. Takoj po transferju pa sem tudi začela jemati femibion. Odsvetujejo ananas, propolis v katerikoli obliki (Znanka je zaradi njega splavila 4x, saj ji nobeden ni povedal kako zelo nevaren je za plod. Ona pa ga je jedla “za hobi”. Njena kolegica, ginekologinja, jo je v peti nosečnosti “zalotila” s propolisom in skoraj “dol padla”). Toliko o tem vem jaz, sicer pa ti bo telo samo sporočalo, kaj je zate dobro in kaj ne. Prisluhni mu!
Srečno!
Živa

Deja,

mislim, da ni pravila, kako ravnati po ET oziroma počni stvari, ki jih lahko in zaradi katerih nimaš slabe vesti.

Zanosila sem v šestem poskusu, ves čas vseh postopkov hodila v službo, drugače bi se mi doma zmešalo od nenehnega tuhtanja, kaj smem in kaj ne.Sem precej aktiven človek, zelo rada med ljudmi, zato vem, da počivanje name ne bi dobro vplivalo.
Tudi po potrjeni nosečnosti sem nameravala hoditi v službo (moja služba ni fizično naporna), pa se zaradi krvavitev, žal, ni išlo. Tako sem bila v staležu vse do porodniškega dopusta.

Srečno, Janja

Za mano je že 7 poskusov, pa nobeden ni uspel, čeprav sem ležala, bila na bolniški ali hodila v službo. Vedno je bil test negativen. Pa je bilo spomladi ali jeseni ali pozimi. Zdi se mi da sredi poletja nisem še bila v postopku. Mogoče bi pa takrat uspelo. Ne vem.

Čakam na naslednji postopek in ne vem, kaj bi še morala storiti, da bi pikice ostale.
Verjetno moja maternica ni zanimiva zanje, da bi ostale.

Mislim da je najbolj uspešno, če se lahko znebiš občutka “tam spodaj”. Moje misli so bile vedno usmerjene tja, zdi se mi da sem celo trebušno steno vedno nekaj napenjala. Nikoli nisem bila sproščena. In mislim, da je to velik minus.

Želim ti da bo pri tebi uspešno. Svetujem ti kakšno dobro knjigo, ki te bo speljala na druge misli.