Drage moje dame???
Nimam teh problemov kot ve. Pa vendarle velikokrat berem ta forum, moram reči, da ne zaradi službenih dolžnosti, ampak ker je ta forum nekaj neverjetnega. In to neverjetnost povzročate prav ve. Nikar se ne ustrašite, nič ni mišljeno v negativnem smislu.
Pri takih problemih kot jih imate vi, ni čudno, da sem pa tja, kakšni pokrov odnese. In tudi temu je ta forum namenjen. Da vsaj nekje spraznite svojo negativno energijo, jezo, razoaranje in vse ostalo, kar vas tare. Nekatere že toliko in toliko let.
Enkrat sem že pisal, kako jaz gledam na to in kaj naj naredite, da bi bilo bolje. Ko bi imel to moč, da bi vedel rešitev ne bi niti sekunde okleval, da vam povem. Edino kar lahko rečem, je da se slišim in tisto kar slišim, zlijem na tipke in to brez oklevanja in olepševalnih besed.
Rad bi vas potolažil in obenem vse pozval, da naj ne bo forum namenjen užaljenju, saj imate že ostalih skrbi preveč.
Sprostite se, umirite in si recite, če mi je tako namenjeno naj tako bo. Marsikdo ne more priznati poraza in bi vse naredil samo, da bi dosegel, vendar so včasih pota zelo skrivnostna in žal se mi najdemo na njihh. četudi ste napisale svoje probleme, sem prepričan,d a je veliko naključnih bralcev začelo drugače gledati na svoje probleme in otroke. In to samo zato, ker so prebrali vaše probleme. Spomnim se samo ene , ki je ravnokar dobila dobro službo in se tako sekirala ker je zanosila. Ko je našla ta forum, je bila najsrečnejši človek,d a je noseča in bo imela otroka, pa naj stane kolikor hoče. To ste ji lahko omogočile samo ve.
Vedno je tako,d a radi vidimo, da nismo samo mi v godlji in je človeško, da komu privoščimo, ampak sem rpepričan, da ne namerno, taka so naša čustva in zato moramo skupaj sprejemati vse kar nas v življenju doleti, panaj bo dobro ali slabo. Vsak se vpraša, le kaj sem storil, da se meni to dogaja. Mogoče ste pa prav vi razlog nekomu drugemu, da spozna vrednost življenja. Kaj bi porekli, če bi vam rekel, da je ta otrok mamice, ki se je sekirala zaradi službe, bodoči rešitelj sveta. In kdo je omogočil temu otroku, da se je spočel????
Vsaka stvar ima svoj namen, tako tudi vaši problemi imajo svoj prostor na svetu. Samo sprejeti jih morate. Lahko bi vam povedal zgodbo, ki je mene naredila najsrečnejšega človeka na svetu, pa se še vedno sem pa tja pritožujem, kako mi ne gre dobro in mi gre vse narobe. Vedno ko se spomnim na to resnično zgodbo, se skoraj zjočem in samo nasmehnem, da je vse za nekaj dobro.
Poznam eno gospo, ki mi je se kot mlademu človeku, brez življenskih izkušenj povedala svojo življensko zgodbo.
Ko je bila še mlada pri 20 letih se je srečna poročila in kmalu postala noseča. V prav srečen zakon je prišel deček in kmalu sta se odločila, da bosta zidala hišo, bila sta kar dobro situirana, čeprav iz delavskega razreda. Kupila zemljo in začekla z gradbenimi deli. Še dobro nista začela, prišla je v življenje nova sreča. Zopet je bila noseča, mož pa je dobil službo v Litostroju, kot šofer direktorja. Počakala sta devet mesecev in rodila je prizadeto hčerko. Dve leti se je pobirala od šoka in ni imela druge izbire, kot da to sprejme in se posveti življenju in svojim otrokom. Tako so se skupaj prebijali še 4 leta in zgledalo je,da so sprejeli življenje takšen kot je. Nekega dne mora mož peljati direktorja v Ribnico, bilo je zvečer ob 9 h in seboj vzame še sina. Sama sedi doma in okoli 11 ure hčerka začne prižigati eno svečo, čez pol ure hoče še eno nato čez pol ure pozvonijo policaji in povedo novico, da sta se mož in sin smrtno zaletela. pravi, da je bila skoraj 3 li 4 leta samo po psihiatričnih bolnicah, ko je končno sprejela, da ima še enega otroka pa čeprav prizadetega, mora biti z njim in mu nuditi, kar se da najboljše. In res se je posvetila samo vzgoji otroka in seveda pomoči staršem drugih prizadetih otrok. Tako sem bil priča njeni kalvariji in prizadevanju pri pomoči tudi drugim. Žal pa tega še ni bilo konec, ko je nekega dne šla hčerka na morje, se ni več vrnila, utopila se je v morju.
Občutke ob tej zgodbi vam ne bi pripovedoval, vendar se lahko vedno vprašam, le zakaj je moral nekdo tako trpeti, pa nikoli v življenju ni storil ničesar slabega.
In kakšen bi bil lahko odgovor: Mogoče zaradi mene, vse te žrtev ene osebe zaradi mene, drugače vam te zgodbe ne bi mogel nikoli povedati in vi je ne bi mogli nikoli prebrati. Mogoče bi bil brez te zgodbe drugačen in se ne bi nikoli odločil, da nardimo Med.Over.Net, mogoče pa le ni bila njena vloga in vloga njene družine tako majhna. Na koncu koncev, pa prav ona pomaga največjim ljudem v Sloveniji, samo da mi tega ne vemo.
In sedaj se lahko vprašate, bi bil svet brez vas srečnejši, boljši????
Mogoče bi bilo pa ravno obratno in nikoli se ne ve, kakšen je namen vašega bivanja. Zato vam lahko samo rečem, sprejmite to vlogo, kajti veliko ste nam že dali in čas je, da začnete živeti s tem, da pomagate drugim bolj kot sebi in ko bo napočil čas, boste tudi vi doživeli veličino, ki jo daje samo nesebična pomoč drugim in pri tem nikoli ne pomislimo nase. Nasmeh tistim, ki nas vidjo, besedo tistim , ki nas berejo.
vsekakor nam daste zelo veliko, pa mogoče na to nikoli ne pomislite.
Vsak zapolnjuje košček sestavljanke v tem življenju in brez vas ta sestavljanka ne bi bila cela, pa čeprav zapolnjujete nek črn vogal. Tudi ta vogal je del slike in brez njega slika ne bi bila popolna.
Primož
Primož,
daj, please, preberi poste pod naslovom Društvo Vivet. Ali lahko Med.over.net kako pomaga pri naših pobudah? Full bi bilo dobro!
Sicer pa si zelo lepo napisal. Hvala, ker se vsake toliko potrudiš za nas. Pa tudi zelo prav imaš. Edina stvar, s katero se pa zelo težko sprijaznim je pa ta, da bodo druge mamice ob branju našega foruma spoznale, kaj jim je bilo dano in kako so lahko srečne, ker imajo otročke. Spet se pojavi tisto klasično vprašanje: “Pa zakaj moram biti ravno jaz tista, ki pomagam drugim spoznati radosti življenja?”
Lepo se imej in pojdi kaj na dopust. hehehehe..
Taja