Abrazija
Drage forumovke!
Dolgo sem zbirala pogum, da povem, da mi je umrl otroček v 8 tednu. Nisem si mislila, sa se bo to tudi meni zgodilo ampak se je in začela sem se sparaševati, če sploh je bogec in če je, kaj nam to dela. Mislim, da moramo ženske res veliko pretrpeti, da pridemo do zaklada beri bebija in kljub temu, da moramo prehoditi krvavo miljo, da pridemo do cilja.
Nočem, da vse to izzveni dramatično saj sem imela veliko podporo od bližnjih, ampak najbolj me bilo strah, ko sem šla v tisto operacijsko sobo. Not pa mlad zdravnik čist zmatran s krvavim očmi dobesedno, ki se mi je isti trenutek zasmilil (zaradi tega, ker je cel dan delal splave tako tistim, ki so se hotele rešiti otorka kot tistim, katerim ni uspelo obdržati pikico). Torej te zamorjene face, niti besede, da te pomirijo. Mislila sem, da bom umrla. Tam na hodniku vrsta ti pa pod oprecijskimi lučmi umiraš od strahu. Tok mi je šlo na jok, da sem se začela takoj jokati ko sem prihajala k sebi iz narkoze in ko so me sestre pripeljale v sobo me je ena vprašala, če me boli in sem ji rekla, da mi je hudo, ko me je naenkrat pobožala. Ne vem kaj naj si mislim po vsem tem jokala sem kot otrok, res nisem vedla kaj naj si mislim samo to, da je umrl delček mene.
No pa sem se izkašljala. Nočem, da bi ker mislila, da se smilim sama sebi, ker se ne ampak bi rada delila svojo izkušnjo in vas prosila, da mi poveste svojo. Zdej pa mora nehat, ker je zmanjkal prostora, se slišmo LP Ema
Ema, si imela abrazijo 11.6.? Zakaj sprašujem? Javi se mi na mail, da ti povem!
Želim ti, da bi ti poletje prineslo veliko moči in volje za nove zmage! Glavo pokonci!
Pozdravček,
Taja
Ema,
tudi meni je zelo zelo žal, da si morala tudi ti skozi to trpljenje.
Vem, kako se počutiš. Tudi jaz sem jokala, ko sem se prebujala iz narkoze, ker mi je bilo tako hudo zaradi te izgube.
Čas celi vse rane ! Dostikrat sem rekla te že ne bo mogoče izbrisati iz spomina. Saj ne mislim, da pozabiš, kar absolutno ne, a čez čas je malce lažje.
Kar izjoči svojo žalost , bo potem lažje, boš videla.
Drži se !!!!!!!!!!!
alenka
Živjo!
Drži se Ema. Jaz sem imela spontani splav v sedmem tednu nosečnosti. Tudi sama sem non-stop jokala, predvsem ponoči. Kar zjokaj bolečino iz sebe in lažje ti bo. Edino to “srečo” sem imela, da mi ni bilo potrebno iti na opracijo, je bilo pa mučno posedanje na urgenci in čakanje kaj sploh je. Vem, da boli, ampak bolečina bo minila, čeprav spomin ne bo.
Pozdravček,
Barbara
Ema,
Tudi jaz sem jokala kar nekaj casa po izgubi, ceprav sem vendarle imela sreco, da mi ni bilo treba na operacijo. Zato pocni to, kar cutis, da ti daje moc. Povej tistim, ki te razumejo, ki ti bodo dali oporo. Bodi veliko s svojim dragim, povej mu, da ga sedaj najbolj rabis. Ne misli na to kaj moras, temvec kaj zelis delati.
Veliko poguma ti zelim za prihodnje mesece.
In en velik objem.
S.
Punce ve ste res super. Nisem izgubila upanja, ker vem da enkrat pa bo vse v redu. Moj dragi mi je bil res v oporo, res brez njega ne vem kako bi vse skup preživela. Čeprav se ti zdi, da ti največ trpiš tudi partnerji trpijo.
Abrazijo sem imela 20.06. Zdej pa bom vidla kaj bo rekla gin. ali bom šla na laparo. ali HSC enkrat septembra baje tko, da ne vem. Mislim si samo, da komaj čakam da me poštimajo, zrihtajo kar je treba (naredijo generalko …ha, ha). Potem pa zopet poskusit. Pa ni vraga, da ne bomo drugo leto punce mele kaj za poguncat.
Zdej sem spet boljše volje tista stara. Ampak upam, da me ne bo glih drug teden ko bom šla v službo zagrabila kriza tko kot Zoe, ko je napisala, da jo je čez en teden zopet zlomilo. Pa tudi zvedela sem, da vejo že vsi v službi, čeprav naj bi samo dve šefinji vedeli, ampak kaj čem.
Še vem ne kaj naj naredim z materinsko knjižico, kaj ste pa ve naredile? Če lahko vprašam.
Hvala še enkrat za vašo podporo in tolažbo in hrati sočustvujem s tistim, ki se jim je to tudi zgodilo. Obstaja rek “Kar te ne ubije, te pa ojača”. Mislim, da je primeren za nas ženske.
Ja treba je dat mal roza očala in videt mal svet mal z svetlejše strani.
Moram pa reč, da sem klicala vedeževalko pa mi je rekla, da bom imela fantka pol pa mogoče še punčko…bla, bla….
Pol pa, da bom še letos zanosila ampak mi grozi še en splav…bla, bla…
Ampak moram pazit, počivat… Ne vem kaj naj si mislim, ker je pa res zadela, da imam črnega partnerja in, da vidi poroko, kar je pa res, ker se bova kmalu poročila- septembra. Upam, da ni zadela glede še enga splava.
Kaj si ve mislite o vedeževalkah. Sem si rekla, da bom poklicala drug mesec drugo pa bom videla kaj bo ona rekla, sicer pa mislim, da bom kar pustila, tale lajf teče sam od sebe, pa kar bo BO.
Čao
Poklicala sem eno iz Salomonca Mimo 090/5482.
Sej se hecen sliš ampak sem slišala za eno Maručo, ki je bila tudi na TV- ju pa je baje ful konkretna. Ne vem pa njene tel.
No upam, da je tvoja zadela. Sicer pa mislim, da nam je to neizogibno sej se trudimo v tej smeri. Enkrat bomo vse noseče. Šlogarica Ema…he, he, he…..
Draga Ema
Zelo mi je žal za tabo ampak zavedaj se, da bo tudi tebi enkrat sonček posijal. Praviš, da si slišala za Maručo, jaz bi ti jo odsvetovala, ker sem bila jaz pri njej in je samo požrešna na denar. Potem ti pokaže ne vem kakšno kopel pa te kamne itd. Ampak cene so ubitačne verjemi mi, plus tega pa nič ne ve. Sem bila z mojo prijateljico, ki je imela v zakonu hude težave in ji ni nič povedala, samo se dela češ kaj je ona itd. Ful mi njena faca gre na živce, saj je enkrat že pisalo v časopisu o njej kako pobira od ljudi denar itd. Ti se odloči ampak moje mnenje je, da jo pusti in si poišči drugo. Zakaj si ne bi zbrala tisto pot, ki sem jo objavila, da pomaga pri zanositvi in pri zadrževanju ploda, meni osebno je pomagal. Koliko krat sem krvavela in bi zagotovo bilo kaj narobe, če mi on ne bi pomagal. Ni požrešen za denar koliko mu pač daš od srca, jaz sem mu dala 5.000sit.
Želim ti, da čim prej postaneš srečna mamica.
Lepe pozdravčke
Doroteja
Hvala za spodbudne besdede in informacije o Maruči. Sej sem že razmišljala, da je brezveze, da kličem ko pa ti sam denar pobirajo in dajo malo ali pa nič upanja tko, da mislim, da ne bom klicala več nobenga in spraševala za tako imenovano bližnjo prihodnost.
Kar bo, pa bo sej se ne moremo izogniti usodi. No pomaga, pa če mal veš kaj te čaka. Seveda, če gre za lepe stvari.
Kakšno pot si pa ti mislila? Sori, ker te sprašujem ampak je nisem prebrala, zgleda, da mi je ušla.
Ej Doroteja ti si res super veš, ker tko skrbiš za druge drugač pa si šla sama čez veliko hudega. Res upam, da bo z temi tvojim krvavitvami vse v redu in da bojo nehale. Veš kok sem mislila nate, ko sem začela krvaveti pa sem rekla, sej ni nič sej je Doroteja tudi pa je bilo vse O.K. z bebijem.
Jaz kar verjamem, da bomo pri nas drugo leto že zibali in sem trdno odločena, da bo to tko in pika.
Lep dan ti želi Ema