ZIVIJO
PRIBLIŽNO 14 DNI BEREM VAŠE MAJLE IN MORAM VAM POVEDAT, DA MI JE POTEM BOLJE. TUDI SAMA SEM V TEM ŽE 3 LETA. VENDAR SČASOMA ČLOVEK ŽE KAR OBUPA IN SE BOJI ITI DALJE. SEDAJ TO MALO ODLAŠAM IN NAČRTUJEM ZA JESEN ALI ZIMO. IMELA SEM ŽE 2 IZVENMATERNIČNI NOS. , 2 LAPARASKOPIJI IN 2 SPONTANA CIKLUSA. SPRAŠUJEM SE ŠE KOLIKO ČASA BO TREBA TO ŠE DELAT IN ALI MI BO SPLOH KDAJ RATALO.
NOČEM ZGAJNAT MELANHOLIJO, AMPAK…….
RABIM KAKŠNO SPODBUDO, SICER PA PUNCE VSO SREČO IN SČASOMA UPAM BOMO TUDI ME MAMICE.
LP.

Pika, tudi jaz sem odlašala in odlašala. Za vsak naslednji ciklus sem si rekla: zdaj pa bo in ne bo treba na razne preiskave. No, pa po več kot letu in pol ni nič. Tako sem se odločila julija na PCT, jeseni pa resno začet (se naročit) na preiskave. Začetek je najtežji, ti pa si tudi že dala skozi kar nekaj, kot si napisala.
Edina stvar, ki ti ostane, je ta, da ne obupaš. Oglasi se še, napiši, kar te teži, potem se boš bolje počutila.
Vem, da včasih pretiravamo, pa pišem, da nas tukaj in tam špika in ugibamo kaj je to. Ampak (vsaj) meni to pomeni veliko. Ko sem popoldan s z možem sem veliko manj obremenjena, ker ga ne obremenjujem več s tem. Zdaj me celo sam včasih vpraša, če so tisti ta pravi (plodni) dnevi, ha ha.

Srečno!