Izgubila sem otročka
Zoe,
zelo mi je žal in ker sem tudi sama že doživela takšen šok, vem, kako nemočno se počutiš. Pa tako lep je ta občutek. A moramo prebroditi in se pripraviti na naslednjo nosečnost in malega ali malo nadobudnico, ni kaj!
Želim ti, da bi čimprej oba z možem uspela prebroditi to krizo in res Vama želim veliko veliko sreče že čez tri mesece.
alenka
Draga Zoe!
Ne veš kako mi je hudo zate oz. tvojega sončka. Povzročila si mi pa tudi ful skrbi, ker je zdaj še mene strah, da se bo kaj takega zgodilo.
Predvsem zato, ker se mi še danes zdi vse tako nemogoče – da sem zanosila itd.
Zoe, napiši prosim, v katerem tednu nosečnosti pa si bila?
Ne morem ti rečti kako in kaj naprej, ker še tega nisem doživela (upam, da nikoli tudi ne bom). Vse kar pa ti lahko rečem pa je, da ti bo že enkrat naslednjič spet uspelo. (Mogoče pa je bilo s plodom kaj hudo narobe, da se je to zgodilo.? Potem pa vseeno boljše tako, kot pa da na svet spraviš kakšnega reveža, a ne?)
Čimprej se poberi in pripravi na novo nosečnost.
Pa-pa!
Draga Zoe
Mrzlica me je poletela, ko si to sporočila. Takoj sem dobila solzne oči. Pa kako to, kje je bogec ali sploh obstaja? Zate mi je zelo hudo in vem kako se počutiš, tudi jaz danes sem imela hude krvavitve saj sem že napisala. Upam, da ti bo spet ratalo takoj.
Prosim te pomiri se takoj in dragega potolaži.
Želim ti vse naj naj kaj lahko obstaja na tem svetu.
Lep pozdrav pa čeprav vem kako ti je pri srcu
Doroteja
Bila sem v 6. tednu.
Tudi mene je zelo skrbelo, ko sem brala te forume in sem se že odločila da jih ne bom več brala, ker me je zelo začelo skrbeti.A če ti je usojeno ne pomaga nič. Ti razmišljaj o tem, da ti je usojeno, da boš tega otročka rodila. Tudi, če boš začela krvaveti še ni rečeno, da ga boš izgubila.Veliko je primerov pri katerih nosečnost vseeno normalno poteka naprej. Jaz te sreče nisem imela. In moram priznati, da se mi je prvi dan podrl svet.Pomislila sem celo na samomor.Človek pač v takem trnutku misli vse mogoče.Bila sem prepričana da sploh ne bom več poskusila in se podajala v take negotovosti.Res je bilo zelo hudo.Danes je tretji dan in že razmišljam veliko bolj pozitivno.
A je mogoče katera dobila tisto sobotno prilogo v kateri piše o aspirinu ?
Zoe!
Vem kako ti je hudo, enako sem doživela tudi jaz, ampak boš videla – čas zaceli vse rane. Sicer se dostikrat spomnim, da bi imela zdaj že zelo velik trebušček in bi odštevala dneve, pa vseeno verjetno je vse za nekaj dobro. Nikoli ne veš kaj te čaka v življenju in kaj bi lahko bilo narobe.
Misli na lepše dni – pozitivno!
Lp,
Barbara
Zelo mi je žal zate, vendar poskušaj zbrati vse pozitivne misli in vem, da ti bo naslednjič uspelo, mora ti. Mislim, da imamo vse že dovolj ponesrečenih nosečnosti. Skrajni čas je že, da za vse nas čimprej posije žarek sreče in se nam izpolnijo želje po materinstvu.
Še enkrat, zelo mi je žal. Pusti času, da zaceli rano.
Barbara
Zelo sem pretresena, jaz sicer tega še nisem doživela (pa upam, da tudi ne bom), zato ti kakšnega pametnega nasveta ne morem dati. Veliko hudega smo preživeli tukaj prisotni na forumu, pa se vseeno nekako poberemo in začnemo znova. Zberi moči, naj ti bo mož v oporo in poskusita znova, ne obupat!
LP, Andreja
Zoe, tudi meni je bilo hudo, ko sem zagledala naslov tvojega sporočila, pa tako smo se veselile, da se nam (vam) je odprlo in gremo za vami! No, pa saj še ni nič dokončno.
Strinjam se s Kim, saj dostikrat pravijo, da gre samo naprej, ker je bilo nekaj narobe in to naj ti bo v tolažbo, čeprav vem, da tudi to ni najboljša tolažba, pa vseeno!
DRŽITA SE!!!
Špela
Draga Zoe!
Zelo mi je žal za tvojega otročka. Moji prijateljici se je lansko leto isto godilo ampak bila je v 12 tednu in vem, ker sem jo tolažila oz. veliko sva se pogovarjali o tem kakšni občutki te preletevajo. Ampak se je že pobrala in že načrtujeta ponovno.
Rada bi ti povedala, da vse forumovke mislimo nate in sočustvujemo s tabo in upam, da se boš kmalu pobrala in videla, da je življenje povsod okoli nas in, da bo še vse v redu. Samo čas zaceli rane.
Sama pa sem včeraj na UZ zvedla, da sem v 6 tednu in danes sem zjutraj imela rjavkast izcedek. Mislim pozitivno ampak bom vseeno šla juti k Ginekologu in prosila za bolniško, pa kar bo pa bo.
Želim, da dobiš čimprej svojega sončka LP Ema
Živjo!
Vem, da ti je (vama je) težko ob tem dogodku.Tudi midva sva šla skozi to, žena je bila v 8 tednu.Pa sva po abraziji počakala tiste tri mesece, pa še en mesec, potem se je zopet pokazala tista druga črtica.S strahom sva pričakovala prvi pregled.Bilo je vse vredu.Pri naslednjem (samoplačniškem) pregledu nuhalne svetline – 12 ted. pa sva lahko oba že štela prstke na rokah in nogah.Sedaj je v 15 tednu…
Tudi ti boš to doživela.Midva sva se pač prepričala, da je narava pametnejša in da je bilo bolje tako.Ne izgubi upanja, držim pesti in ti želim vse dobro!
Lep pozdrav, Timotej.