tudi moski imamo probleme
Fric, ti bom še jaz odgovorila na tvoje vprašanje Bianci. Sem redna, vendar do sedaj “nema” obiskovalka tega foruma. Imam pa podobne težave, kot vse punce na forumu.
Verjetno se moški prav tako grozno počutijo po oddaji semena, ampak to je stvar, ki ne zahteva tako dolgih postopkov kot jih prenašajo ženske. Kot lahko bereš v forumu, ženske prestajamo vse (operacije, pregledi, hormonske injekcije………..). Ne bi sicer tekmovala, kdo v paru bolj nastrada. OBA! 100%! Samo …. roko na srce, po navadi je močnejša ženska. Ženska tera vse naprej.
Zato dragi Fric, konstruktivno sodeluj še naprej v forumu in pomagaj s svojimi mnenji in občutki. Mogoče pa ženske le ne poznamo dovolj dobro čustev naših možičkov, ki se trudijo z nami.
Kakšna je pa tvoja izkušnja? Malo več povej o tem!
Ksenija
Dragi Fric!
Moj moz je neploden zaradi tega je nemogoce, da bi “daroval semencece”.
Mislim, da se lahko prenehas smiliti sam sebi!!!
Moj moz bi bil presrecen ce bi lahko oddal seme.
Namesto tega mora prestajati zelo bolece biopsije, kot moski pa sam ves, da tisti del telesa zelo boli.
Si sploh ne mores predstavljat kako je biti v njegovi kozi !!! Ze zaradi tega, ker je neploden dovolj trpi, da ne govorim o fizicni bolecini.
Lp, Bianca
No, končno se je oglasil tudi predstavnik moškega spola: upam, da boš sodeloval pri naših debatah in nam pomagal videti te probleme tudi z vidika moških! Pri svojem možu namreč opažam, da glede tega veliko svojih občutkov – strahov obdrži zase, v sebi, verjetno me noče še dodatno obremenjevati. Menim pa, da to ni v redu.
LP, Andreja
HAI!
No da ne boste samo ženske pisarile na tem forumu.
Hvala Bogu imam enega otroka-sina, 10 let! Ko pa sva načrtovala z ženo drugega pa se je zalomilo.
Najprej preiskave pri njej-vse OK. Nato pa jaz in se ugotovi, da imam jaz komaj 10% semenčič OK (pazi: v normalnem zdravem izlivu semena je takih nad 25%-nikdar 100%). Šok, žalost jok!
No, seveda to ni konec sveta-še sam doktor dr. Zorn je dejal, da tudi s takim semenom lahko spočnem otroka. Pa ni šlo, mislim po naravni poti.
In potem tiste zoprne preiskave pri ženi za inseminacijo. Pregledi, zbadanja-predvsem pa tiste muke po čakalnicah, ko ne veš koga bi pogledal, koga boš srečal, kako te opazujejo….Da o tistemu boksu za oddajo semena ne govorim. Kup ene narejene prijaznosti in hlinjenja!
No po vseh mukah v zvezi s pregledi in oddajo semena sva dobila datum za inseminacijo. Pa žena ni več zmogla tega, enostavno ni bila pripravljena na to. Potem pa se je zgodilo po naravni poti, da je zanosila. Obisk pri dr. Zornu (bil je peti teden nosečnosti), ki pove, da če bo vse v redu se bo izkazalo po sedmem tednu. Pa ni bilo-vse je bilo mrtvo in je morala žena na umetno prekinitev nosečnosti. Od tega bo že več kot pet let. Kot kaže bova ostala pri enem otroku- nimava moči za te kroge pri doktorju. Najhujše pa je to v zraku, da nama ni šlo v redu, pa tudi ženini občasni očitki, da zaradi mene nima še enega otroka.
Torej:
NIKDAR V ŽIVLJENJU ČLOVEKA Z ENIM OTROKOM NE VPRAŠAJ ZAKAJ IMA SAMO ENEGA OTROKA. To boli.kAJ VEŠ, KAKŠNE BOLEČINE IN MUKE SE SKRIVAJO V TEM-NE POVZROČAJ ŠE NOVIH! Danes ni več tistih egoističnih meščančkov, ki so zaradi lastnega ugodja imeli samo enega otroka.
tOLIKO, MOGOČE SE ŠE KAJ OGLASIM
Martin hvala za stavek – nikoli ne vprašaj zakaj ima nekdo samo enega otroka! Z nama z može je isto kot pri vama. Imava 10 leto deklico – drugega otroka ni. Mož ima premalo semenčič in premalo gibljivih. Tudi sama ne zdržim več vseh preizkav in čakalnic ki sva jih dala skozi. Oktobra sva naročena na zunajtelesno oploditev vendar ne vem če bom še zmogla. Če bi bila danes ne bi!
Lep pozdrav in vso srečo če ne bo šlo drugače darujta sinu, ki ga imata!
Karmen