Kaj pa ve delate?
Če ima katera dober, učinkovit nasvet – lepo prosim, da nam ga zaupa, tudi jaz ga nujno potrebujem. Trudim se sicer tako, da ne spremljam BT, ker bi me to (kolikor se poznam) preveč obremenjevalo, ob M pogledam, kdaj bodo plodni dnevi, potem pa se prepustim. Konec meseca oziroma kakšen teden pred M pa postanem obsedena. Ves čas sem pozorna na občutke, dogajanje v telesu. In potem sanjam, kako ….. pomeni, da sem noseča… in podobno. Pa seveda potem iz tega ni nič. Ko dobim M se prepričujem, da bo naslednji mesec uspelo. Pri tem sem kar uspešna, tako da se hitro “poberem”.
Pa ostale?
Ajda, 100 % si zadela moje občutke. Tudi jaz se ob M kar hitro poberem in že računam, kdaj naj bi bila ovulacija.
Drugače pa dopoldan v službi kar gre in ne mislim (no, samo kadar grem gledat na “naš” forum), doma pa se ponavadi zvečer spomnem in potem mi ne da miru.
Zdaj komaj čakam četrtka, ko grem k dr. Rešu, da vidim kaj bo ugotovil.
Lp,
Tašika
Drage dame, jaz sem se nekako poskušala zamotiti tako, da sem se vpisala na telovadbo, nato pa še zamenjala službo. Službo sem itak imela že prej namen zamenjati, pa sem odlašala, češ, da saj bom kmalu zanosila, pa bom v porodniški, pa bom pol zamenjala. Ampak nič od tega, pa sem se razjezila in zamenjala – zdaj sem pa prisiljena manj misliti na to, pa mi kar gre… Sem okupirana z drugimi zadevami, ha, ha…
LP, Andreja
Tašika, tudi jaz grem k Rešu. Čakam prvo naslednjo M – ali pa nosečnost :), potem začnem z injekcijami (IVF). Torej, če mi ta mesec ni uspelo zanositi, bom po mojih okvirnih izračunih konec junija že vedela, ali je bila IVF uspešna ali ne. Komaj čakam!!!
In Andreja, tudi jaz sem uporabila tvoj recept z menjavo službe in se obnese! Časa za premlevanje drugih težav je tako manj, ker je dela veliko, vseeno pa – tudi če bi zanosila, mi do izteka poskusnega dela še ne bi bilo videti nosečnosti, tako da nisem nič tvegala z menjavo.
Živjo, Ajda!
Jaz grem jutri k dr. Rešu po pregled in mnenje za inseminacijo.
A ti si pa že do IVF prišla? Ali mogoče veš, kako je pri njem s plačilom?
Nekaj sem slišala, da se plača vsak drugi poskus.
Upam, da bo ugotovil, da sem primerna za IUI, ali mogoče že kar za IVF.
Tudi jaz komaj čakam, da se bo spet začelo kaj premikati naprej.
Oglasi se kaj!
Lp,
Tašika
Ne vem, kako je s plačilom za IUI, pri meni ni bilo nobenega govora o tem, da bi ta varianta sploh prišla v poštev, pa tudi vprašala nisem zakaj, ker nekje v sebi vem, da je IVF “tisto pravo”. Plačilo za IVF pa bo zame (glede na število ampul – menda bom potrebovala po dve, določa pa se jih na podlagi višine in teže ter odzivnosti na morebitna predhodnja hormonska zdravljenja) okoli 450.000 SIT (zdravila + poseg). Če bo prvi poskus neuspešen, je drugi res brezplačen. Tretjega spet plačaš, četrtega ne…
Sicer pa je mogoče zate pomembno tudi to, da je junij zadnji mesec, ko dr. Reš še dela IVF, potem pa prekine do septembra. Če torej ne boš zdaj na vrsti, boš šele jeseni.
Boš povedala, za kateri postopek sta se dogovorila?
A ja, pa še to: če imaš napotnico, potem je pregled in pogovor na stroške zavarovanja, enako velja za moža (njegov splošni zdravnik mu da napotnico). Domnevam, da gre tudi on s tabo, naj ne bo preveč presenečen, če mu bo potisnil lonček v roko in ga poslal v sosednjo kamrico. Jaz sem morala plačati še preiskavo krvi (hormoni) okoli 3.000 SIT, on pa je dal kri za AIDS test, pa je tudi na stroške zavarovanja.
K dr. Rešu me je poslala moja G, ker naj bi šlo tam vse hitreje. Jaz osebno bi šla raje na GK.
Sicer ima zaenkrat napotnico za pregled in mnenje za IUI. Pozanimala se bom, kako je s plačilom pri njem in če je sam postopek za plačati, grem na GK pa čeprav bom morala malo počakati.
Pri dr. Rešu je mož leta 1997 delal spermiogram, jaz pa sem vse preiskave opravila na GK.
Bomo videli jutri.
Lp,
Tašika
Zdravo Bianca
BO bo boš videla, da bo v tretje gre rado kot pri meni. Samo ne obupati kot sem jaz. Tudi, če zakrvaviš po transferju, nikoli ne reči NI USPELO! Danes se čudeži dogajajo, nisem verjela dokler nisem poskusila na moji lastni koži. Malo je smešno malo pa žalostno, ko sem tretjič po transferju dobila M, se mi je svet podrl. Jaz pa samo sedela, jokala in priedno vrtela telefonske številke. Od LJ do MB. A v meni je pa že rastel moj zlati sonček. Zato ne obupaj mirno in bo. Vem, da ne moreš povedati mirna bodi in bo! Se spomnem, ko so meni tako govorili, jaz nič kot, da ne slišim vedno napeta in živčna. Kot nekateri pravijo, da se moraš opustiti in ne misliti na to, saj ne moreš jaz zase vem, da nisem mogla biti mirna. Hvala bogu klub temu, da nisem bila sproščena mi je pa le usekalo. Sedaj sem v 11 tednu nosečnosti, sem zelooooo srečna, a kljub temu me sedaj žerejo druge težave. Kaj bo kako bo itd? Vem, da to ni dobro, ampak iz te moje kože ne morem.
Kakor koli že Bianca stojim ti ob strani, in držim pesti, da se ti pokažeje dve veseli črtici pa sporočaj.
Želim ti, da se te tvoj malček prime kot KLOP!
Lep sončen dan in velikoo srečeee
Doroteja
Doroteja hvala za lepe in vzpodbudne besede.
Upam, da bo res kaj na tem da gre v tretje rado!!!!!!!!!!!
Mislim pa da si bila prav neverjetna,M potem pa kar črtici. Ja si lahko kar mislim kako je. Najprej končno uspeš, potem pa te čaka vsaj še enkrat toliko skrbi kot si jih imel do sedaj ali bo vse v redu.
V vsakem primeru sporočim karkoli že bo!!!!!!
Tudi tebi želim en sončen in lep dan še naprej.
Bianca.
Ja Tašika, res bi bila na vrsti šele naslednje leto, pa še to menda ne takoj januarja. Menda si malenkost prej na vrsti v Mariboru, pa še moja ginekologinja mi je bolj priporočila MB kliniko kot LJ, ker imajo tam menda precej lepši (oseben) odnos do pacientov.
Glede tega, da pa zdravstvena zavarovalnica krije le IVF postopke, opravljene v GK in v MB bolnišnici, pa imam svoje mnenje… Mislim, da je zaradi cene postopkov tako urejeno, ker bi nas seveda več prišlo na vrsto, če bi npr. tudi dr. Reš (ali pa postojnska porodnišnica) imel koncesijo za IVF – in s tem bi bili stroški za zdravstveno blagajno višji. Vendar je to po moje zelo ozko gledanje na stvar, saj bi država morala spodbujati rodnost, itak vsi vemo, da ta drastično upada, da je demografska politika slaba, da ni posluha za mlade družine s stanovanjskim problemom, da… še tisoč stvari bi lahko naštela. Država bi po mojem morala dodeliti še kakšno koncesijo za postopke zdravljenja neplodnosti z biomedicinsko pomočjo, to je najmanj, kar bi lahko naredila in za to bi si lahko prizadevali tudi tisti, ki imamo za to interes, mogoče bi se morale(i) organizirati… saj vem da se ne bomo, na tak način se namreč izpostaviš, razgališ, svojo bolečino in nemoč razglasiš svetu, česar pa nobena od nas noče. Zato smo anonimne in je tale forum praktično edina opora in zato se vsaka v svojem svetu bori z neplodnostjo ali težavami pri zanositvi – (skoraj) popolnoma sama.
Malo sem jezna, malo razočarana in evo – zabluzim… Se oproščam…
Čisto prav ti dam glede vsega!
Problem je denar, kaj pa! Glavno, da ga za razne druge neumnosti ne bo zmanjkalo.
Problem je tudi to, da smo same, kot si rekla. Jaz dokler nisem ugotovila tega foruma, nisem z nikomer (tudi s starši ne) govorila o teh problemih.
Ta forum je balzam za mojo dušo. Tu sem se veliko, ogromno naučila.
Ko sem bila prejšnji teden pri svoji G, me je kar debelo gledala, ker sem toliko vedela o vseh teh postopkih.
Včasih sem vsakemu zdravniku vse verjela, zdaj pa znam vsaj pravilno vprašati, kar me zanima. Pa tudi bolj samozavestna sem, ker več vem, bolj močna …
Joj, sem tudi jaz zabluzila! Sorry!
Tašika