POGUM
Drage forumovke!
Ne bom vam izrazila vseh občutkov žalosti in obupa, ko vas prebiram, nazadnje sem brala “enega otroka, prosim!” in nekaj mi pač ni dalo, da bi tudi sama napisala par vrstic.
Čeprav sem noseča 23 tednov in mi bo lahko kaj hitro očitala katera – “lahko je tebi pametovati”, ampak tudi sama sva sla z mozem preko podobnih zgodb preden je ratalo in vsi tisti clear blue-ji so bili res blue (=žalostni). Nazadnje so mi še našli pco in nekako se mi je svet sesuval…
Ampak, če pogledam danes nazaj; sama sem uporabljala vse možne clear plan teste, f teste, merjenje BT, spremljanje sluzi, prave položaje in seveda tudi luno…
Skratka vsi znastveni dejavniki, ko bi moglo absolutno “ratati” so vedno zamočili. V ciklu, ko sem zanosila se je ujemala edino luna (o tem sem že pisala v eni od niti) in takrat sem tudi zvedela za pco, proč sem dala vse teste, merjenja BT – glede na to, da so odkrili pco sem mislila, o.k. sedaj je na vrsti medicina in kemija…skratka – če me danes vprašate za verjetnost zanositve v tistem ciklu bi vam rekla 1%, pa se je vseeno zgodilo – v galvi sem takrat vse popolnoma odklopila.
Danes sem prepričana, da je ogromno stvari v glavi (se vnaprej opravičujem tistim, ki imajo pojasnjene vzroke neplodnosti), ampak pri sebi nekako vem, da ko se bova odločala za 2. otroka, nočem več slišati za kakršnekoli f-teste, BT in podobno… Nekako se mi zdi da te še bolj obremenjujejo in glede na to, da smo vsi naravnani bolj racionalno na znanstvene dokazljive dejavnike – še bolj zablokirajo tvojo psiho in s tem tudi telo. Zanositev in otrok, pa se mi zdi kot pravi dr.Pušenjak – met kocke, sama bi pri tem dejala “ruleta!”
Vem, da je najlažje napisati “bodite sproščene in odmislite da delate na tem”, ampak to je vseeno od vsega najtežje. Toda to je tudi bistveni del uspeha!
Skratka obilo POGUMA in predvsem OPTIMIZMA vsem skupaj z željo, da bo trnova pot po kateri hodite nekoč zgolj grenek spomin in boste s svojo kepico na rokah še dalje obiskovale ta forum ter pomagale tistim, ki bodo prišle za vami!
Zagotovo se slisimo enkrat na forumu Starši!
Obilo sončka!
nika
Pozdravljene,
Tudi sama imam enake oz.podobne težave. Dala sem skozi že kar nekaj preiskav in posegov, vendar nič. Strinjam se s tabo Nika. Najbolj na svetu si želim biti mamica, vendar z glavo skozi zid ne moreš. Potrebno je pustiti času čas. Tudi zame minevajo leta in nič, vendar še vedno nisem obupala. Nisem obsedena s tem, ne merim si BT, nič ne računam, nič ne planiram, le delam na tem. Ko dobim menstruacijo sem prav tako kot ve žalostna, vendar takoj pomislim, da ta mesec pač ni bilo usojeno. Rada bi dala en nasvet oz podala moje mnenje, upam, da ne bo ste razumele narobe;
Vsi si nekaj srčno želimo in otrok, to je največje darilo kar jih lahko dobimo,vendar ne na tak način, da tekate s termometrom gor pa dol, pa se obremenjevat z računanji, celo z programi za BT, vse to je le planiranje, načrtovanje in otrok ni stroj, ki se ga izdela. Kje je ljubezen, romantika, vse to uničite s tem in mislim, da prav tu je problem. Ta načrtovanja in planiranja vas preveč obremenjujejo. Sprostite se !
Vem, da je hudo in težko, saj tudi sama imam težave in bi otroka rada imela že danes, vendar ne za vsako ceno. Ne za ceno ljubezni, romantike, spoštovanja, le kaj ti potem ostane !
Upam, da nisem preveč zatežila, le moje mnenje sem podala in povedala mojo zgodbo !
Tina
Že nekaj dni tudi sama prebiram forum, ki sem ga odkrila čisto po naključju. Mislim, da se vse, ki imamo probleme z zanositvijo zavedamo, da ni dobro preveč o tem razmišljati. A kaj ko je to veliko težje postaviti v prakso. Tudi midva sva se trudila več kot tri leta (preizkušala vse zdravniške in ostale “recepte”,…) in ko sva zadevo nekoliko odklopila se je zgodilo. Ko sem naredila test, me je kmal kap. Veselja ni bilo konca, a se je vse skupaj končelo v 12. tednu s splavom (27.11.2001). Katastrofa, najraje bi videla, da me sploh ne bi bilo!! nekako sva se sprijaznila z dejstvom, da nama mogoče ni usojeno in začela zbirati podatke o možnostih posvojitve oz, rejništva. In ne boste verjeli danes sem naredila test, ki je ponovno pozitiven. Po mojih izračunih bi morala biti v 6 tednu.
Verjetno je precej odvisno od razmišljanj, ki v tovrstnih zadevah slej ko prej deluje na nas ženske (pa tudi na moške) strsno. Sedaj pa kar bo pa bo… Upamo pa na najboljše, kar pa želim tudi ostalim.
Lep pozdrav vsem skupaj, Andreja
Vidim, da moram malo pojasnit zadevo. Vse smo tako resno to vzele. No, pa saj je resno.
BT sem si pričela merit, ker sem hotela vedet kakšen ciklus imam. Torej, kdaj imam O. S tem se spolni odnosi niso prav nič spremenili. Blazina pod zadnjico ta ciklus pa je celo pripomogla, da imava malo humorja v spolnosti. Hej, res je zabavno.
Ne obremenjujem se toliko, kot sem se lansko leto, priznam pa, da večkrat pomislim in se sprašujem, kako bi bilo, če bi zdajle bila noseča. Igram se s svojimi mislimi in sigurno nisem edina, še posebno, če grem mimo kakšne nosečnice. Uf, včasih sem kar trpela, zdaj pa si rečem: tudi mene čaka tole v bližnji prihodnosti.
Ves trud jemljem kot nekaj življenjskega in vsak dan se naučim kaj novega. Večkrat pomislim, da če bi zanosila takoj prvi ciklus, sploh ne bi vedela o svojem telesu in ženskem telesu nasploh toliko stvari. Pa še zanimive so.
Punce, srečno nam! 🙂
M.
Bravo Miranda! Res je kar praviš. Tudi jaz iz meseca v mesec bolj spoznavam svoje telo in ugotavljam, da sem še bolj “zakomplicirana”, kot sem mislila … :)) Skratka: učim se.
BT si sicer ne merim, ker sem enostavno prelena … 🙁 in mi zjutraj 5 min spanja FUL pomeni.
Kar se pa blazine tiče … hm, mislim da ni ravno slabo … tudi za dneve, ko je namen čisto drugi … 🙂
lp
Tini
Živjo!
Tudi jaz sem odkril tale forum čisto po naključju.Tvoja zgodba je podobna moji.Najprej sva z ženo pol leta zaman čakala na tisto drugo modro črtico, merila BT itd.Potem se je zgodilo.Bila sva najsrečnejša v svojem življenju….do najbolj žalostnega trenutka 27.11.01 (9 teden), ko nama je ginekologinja povedala, da je plod odmrl.Težko sva se sprijaznila, no, saj sami veste kako nama je bilo.Največ pomirjajočih in tolažilnih besed sva našla ravno na med.over.netu.Sedaj je žena v 12 tednu nosečnosti in tokrat je vse vredu.Že trebušček je malce zrasel in komaj čakava na začetek decembra…
Vsem pa, ki še vedno čakate in upate, želim, da se tudi vam čimpreje izpolni TISTA želja.
Pozdravček vsem, Bogdan.