Naj vam je v tolažbo!!!
Drage moje vse forumovke
Zelo sem vesela, da se je naš Primož spomnil odpreti ta forum, in ob enem mu se tudi zahvaljujem in vso pohvalo. No pa grem naprej. Kot nekatere forumovke že veste, da sem imela kup ginekoloških težav. Tudi pri meni je neplodnost, trajala dolgo let. Imela sem 9 ginekoloških operacij. Imela sem kup težav, neredne men, bolečine, zvijanje itd. V kliničnem centru so ugotovili pri prvi operaciji, da imam 3 cistične tumorje, joj kakšen šok. Nato ponovno čez natanko 1 mesec, so se mi ponovili ponovno tumorji. Ponovno op. nato so ugotovili, da imam izrastline, endomentriozo, tumorje itd. Vse sem to prestajala z teškim srcem. Hvala bogu končno le za hip težave so nekako umirile, ampak ne povsem. Začela sem z IVF. Bila sem neučakana kot vse vi, mogoče še bolj. Tako sem se žrtvovala za mojega sedanjega otročička, ki ga nosim pod mojim srcem. Uspelo mi je pri IVF, v tretjo. Ampak najprej JOK IN JOK!!! Po tretjem IVF, sem dobila hudo men, ki je trajala natanko 6 dni. Takšne men, se nisem imela. In kaj potem. Konec men, sem pač že klicarila vsepovsod za ponovne preiskave, ker sem se odločila, da ponovno dam vse preglede skozi ne pa samo IVF, in na koncu nič. Tako sem bila razočarana joj ne smem pomisliti. Men, sem dobila 27.3. po IVF 7 dan, in trajala do 3.4. Nisem imela nikakeršne spremembe, razen me je stalno tiščalo na wc. Poklicala me je naša forumovka Lea, ki me je pregovorila, da naj naredim nosečniški test. Bilo je 5.4. nikoli ne bom pozabila. In kaj JOK… kot, da mi je nekdo umrl, ker končno le sem zagledala dve črtici. Šla sem do gin, ki sploh ni mogel verjeti, je povedal, da so verjetno hormonske motnje. No tukaj sem izgubila že vso upanje. Še mojemu možu je povedal, da ni nosečnost. Šla sem v labaratorij, in mi se je BTHCG, zelo povišal. Gin, ni mogel verjeti, ko sem ga telefonično obvestila, po dogovoru. Mislil je, da sem preslišala število. Takoj je šel gledati izvid, in me je poklical v bolnišnico. Hvala bogu nosečnost je bila tukaj….. Zelo srečna presrečna izjokana. Na UZ, se je videla tako kot pravijo gin, neka vrečkica od zarodka. Pustil me ni domov, dokler ni slišal od mojega sončka srček. Vse je bilo na srečo uredu, kljub temu, da še sedaj imam izliv krvi in to takšen kot, da bi odprl pipo za vodo. To traje 10 minut in kot, da bi odrezal ni ne sluha ne duha o krvavitvi. Na UZ, pa nič se ne vidi. Važno je, da je z malčkom vse uredu. Sedaj sem v 10 tednu nosečnosti, počutim se dokaj dobro, edino nimam apetita za jesti pa bo že. Drage moje bodoče mamice, ki si tako želite otročička, to mojo zgodbo sem napisala vsem, da tudi veste, da čudeži obstajajo. Ko berem vaše zgodbe me tako stisne pri srcu, in se razjočem, ker vem kako vam je. Tako rada bi vam pomagala pa ne morem. Lahko vam dam toplo besedo in tolažbo, da za vsakim dežjem tudi sonce posije. Vem, da ni enostavno samo tako povedati, ker sem bila v isti koži kot vi vse ženske ampak bo že…… Z vami sem in držim vam pesti in molim za vas, da boste vse srečne bodoče mamice.
Upam, da nisem komu otežila z tem mojim pisanjem, ampak samo to, da tudi se znajo ČUDEŽI DOGAJATI!!!
Vsem želim vso srečo in, da čimprej držite vajine malčke v rokah.
Držite se in veliko veliko lepih dni vam od srca želim……
Iskrene pozdrave
Doroteja
Draga Doroteja!
Čestitam! Zelo sem vesela tvojega uspeha saj se še dobro spomnim kako hudo črnogleda si bila enkrat jeseni. Tudi jaz sem že praktično obupala po 10 letih matranja (izvenmaternične nos.. pa splavi …) no in ko sem bila decembra na 2 IVF (3 transfer) in nisem sploh verjela da bo kaj je pa ratalo. No zdaj sem v 25 tednu z dvojcki in zaenkrat je vse OK, mi pa stalna skrb in strah, da se ne bi kaj zgodilo malo kvarita “nosečniško srečo”. Želim ti vse naj, čim manj slabin in drugih težavic, pa oglasi se še kaj!
Petra
Draga Doroteja!
Čestitam! Zelo sem vesela tvojega uspeha saj se še dobro spomnim kako hudo črnogleda si bila enkrat jeseni. Tudi jaz sem že praktično obupala po 10 letih matranja (izvenmaternične nos.. pa splavi …) no in ko sem bila decembra na 2 IVF (3 transfer) in nisem sploh verjela da bo kaj je pa ratalo. No zdaj sem v 25 tednu z dvojcki in zaenkrat je vse OK, mi pa stalna skrb in strah, da se ne bi kaj zgodilo malo kvarita “nosečniško srečo”. Želim ti vse naj, čim manj slabin in drugih težavic, pa oglasi se še kaj!
Petra
Doroteja, hvala ti za tvoj prispevek k naši psihoterapiji. Vsaka, ki bo prebrala tvojo zgodbo, bo gotovo bolj optimistično gledala na težave, s katerimi se srečuje.
Tvoja zgodba je res nekaj posebnega. Nimam besed, s katerimi bi opisala tvoje veeeeeliko srce in močno dušo. Kako si vse to zdržala? Ko jaz pomislim na kaj takega, sem prepričana, da bi me strlo. Ali smo ženske res tako močne, da preživimo vse težave tega sveta? Doroteja, ti si živ dokaz! SLAVA TUDI TEBI, NE SAMO PRIMOŽU !!!!!!!
Čuvaj svojo pikico!!!!!!!!!
Draga Petra
Ja ja vem kako sem bila črnogleda. Zato sem pa napisala, da sem verjetno bila bolj neučakana kot ostale. Vem vse kako se je dogajalo, ufffff kako je hudo. Vem tudi Petra zate kako sem bila vesela. Ko si ti sporočila, da si noseča, sem pomislila joj ljubi bog bom kdaj tudi jaz srečna tako kot ti. Vedno v glavo sem si dajala, da pri meni ni možno, da bi kdaj zagledala dve modri črtici. Sedaj se pa zelo veselim za našo Karin, in upam, da se nam bo kaj oglasila. Petra piši mi kako se pa ti počutiš? A že veš kaj boš imela? Sory, ko te to vprašam, ampak ni nujno, da mi odgovoriš.Jaz bom vprašala kaj bo. Samo moram počakati do 4 meseca. Na žalost, danes se mi je ponovno ulila kri, ampak nisem tako panična, ker mi je tik pred odpustom iz bolnišnice povedal gin, da se zna zgoditi, da bo še eden izliv in, da se naj ne ustrašim, ker je daleč od zarodka. Če ne vidiš ne moreš verjeti. Sedaj sem malo prišla k sebi, ampak bila sem tako omotična in slabo mi je bilo tako, da je mož takoj pritekel domov. Upajmo, da se bo kaj ustavila. Sedaj je samo še malo. Od vseh teh problemov, verjemi mi, da komaj čakam porod, ker takrat bom najbolj sigurna, ko zagledam mojo štručko. Tebi želim lepo nosečnost in piši mi kaj se bereva……
Lep pozdrav
Doroteja