PSIHOTERAPIJA
Drage moje forumovke!
Kako ste kaj? Je kaj dvojnih črtic? Držimo pesti!
Kaj, ko bi si omislile kakšen način psihoterapije, da bi lahko lažje premagovale skrbi okoli neplodnosti? Bolj, ko berem vse vaše izpovedi in tudi druge zgodbe okoli neplodnosti, bolj vidim, da je resnično veliko v naših glavah.
Ali ima kakšna recept, kako se prepričati, da se imaš blazno fajn in da te nič ne more potreti? Bolj, ko razmišljam, manj mi je jasno, kako naj sama sebe prepričam, da je življenje lepo in da sploh ni tako hudo…. Včasih razmišljam, da bi šla kar do kakšnega psihologa ali psihiatra. Ali je že katera poskusila?
Forumovke, z vsemi možnimi recepti za sproščeno življenje na dan!!!!! Pomagajmo si iz stiske.
Pozdravček in en C M O K za vse!
Taja
Pozdravljena!
Jaz sicer recepta nimam,sem pa tudi sama na tleh.Tudi jaz sem že razmišljala o obisku psihiatra,pa ne vem,kako bi šlo skupaj moj trud za otrokom in kakšni antidepresivi,katere bi res potrebovala.Pa še malo nerodno in strah me je,saj živim v malem mestu in bi se prec obesilo na veliki zvon!
Ne vem,tudi jaz bi rabila kakšen nasvet,pomoč in upam,da nama bo kakšna kaj “domačega”svetovala.
LP pozdrav,Vodnarka
Ne vem, če bom kaj pomagala, ampak kolikor vem na GK v LJ dela tudi psihiatrinja, ki je usposobljena za delo z neplodnimi pari oz. pari, ki imajo težave z zanositvijo. Pomaga, ko si na tleh… Tako, da po mojem se lahko tudi nanjo obrnemo; bom poskusila priti do njenega imena; mislim, da jo je omenjal tudi dr. Pušenjak. Za kakšno drugo varianto ne vem, vem pa da meni osebno zelo pomaga, ko se tukaj vsak dan pogovarjam s svojimi sotrpinkami, ki me najbolje razumete. Tudi to je neka vrsta terapije, kaj pravite?!
LP, Andreja
Pozdravljene!
Sama sem bila pri psihiatru – 2x. Potem sem zaključila, da to ni zame.
Ker vse to, kar sem tam slišala, sem že sama vedela in ne da bi(takrat še) vedela, tudi sama izvajala avtosugestijo. Da bi me samo poslušal-nima smisla, ker nihče, ki tega ni preživljal, ne more popolnoma razumeti mojih občutkov. Niti moj mož ne. To lahko razumete le ve, drage forumovke, zato tudi jaz pravim – SLAVA PRIMOŽU.
Konec koncev, kot vse gotovo v sebi vemo, si lahko pomagamo le same in tale forum je nekaj, zaradi česar nam bo to lažje. Sama sem se veliko bolje počutila,ko sem zadnjič malo pojamrala tlele gor in vem, da so to brale ženske, ki točno vejo, kaj preživljam Redkokateri mož razume, da včasih moraš premlevati eno in isto stvar stokrat, da te potem mogoče stoprvič več ne bo tako bolela. Ženske smo pač drugačne.
želim vam lep dan (čeprav je deževen) in vsaj malo manjšo bolečino.
Pozdravljene!
Tudi jaz že kar nekaj čas čakam dve črtici. Skoraj vsak dan malo pobrskam po med.over.netu in iščem kaj uporabnega za svoje težave in za dušo. Prvi mesec sem jemala Klomifen in sem že po ovulaciji, tako da lahko samo še čakam. Ne želim ves čas misliti na otročka, ki ga ni, pa biti žalostna in podobno. Mi je pa tudi ta prelepa pomlad dala pogum. Grem na kolo, pa v gozd, pa v hrib, pa slikam, pa kar tako sedim na soncu in se imam fino. Poskušam vse okrog mene sprejemati in doživljati in to mi polepša življenje, da pozitivno energijo.
Upam, da nisem preveč zabluzila. Verjamem pa, da ima psiha in utrujenost veliko pri tem, da otročka pri meni še ni.
Lep dan vsem!
Nadja