Leta
Alo, alo!
Sem ena tistih, ki nestrpno čakajo na dojenčka. Pa za 1x po letu in pol nič. Začela sem z jemanjem Klomifena. Bomo videli. Jutri vzamem prvi 2 tabletki.
Ginekolog mi sicer pravi, da nisem še tako v letih in da naj ne bom preveč zaskrbljena, ampak mislim, da me le dobronamerno bodri, leta pa bodo kar hitro tekla. Stara sem 30 let. Kaj pa ve, sotrpinke? Kaj pa ve menite?
Veliko uspeha vsem!!!!!
Tanja
Se strinjam, Tami! Dandanes je vse možno. Najbolj me navdihuje Dorotejina zgodba oz. njena “čudežna zanositev”.
Stara sem 28, trudiva se leto in pol. Ginekolog mi je pred kratkim rekel, da sem še mlada in da imam še čas. Jaz se ne strinjam z njim, saj sem mnenja, da če ne bom zanosila v roku enega leta, da potem ne bom nikoli. Malo črnogledo gledano, ampak časi so taki.
M.
Ja punce, nikar tako črnogledo, to res še niso neka huda leta. Jaz sem začela hoditi na preiskave pri 31, potem sem malo pustila stvari stati (reševala sem druge osebne probleme), pri 34 mi je uspela IVF (prvi poskus – dvojčka, ampak ko sem šla domov po transferu embriov sem imela še lažjo prometno nesrečo), Nosečnost je bila rizična (poleg starih stvari še cerklaža in placenta previja)pa se je vse super končalo. Po dobrem letu pa se nam je najavil še tretji malček – komentar zdravnice je bil “kako je to mogoče?”. Nosečnost je bila brez problemov (ves čas sem bila doma in skrbela za dvojčka) mali je pa prav super.
Tako imam sedaj pri 36 tri malčke, počutim se staro kakih 30 (pa tudi zgledam precej bolje kot pred 7 ali 8 leti). Včasih je sicer kar naporno, ampak ko se spomniš tistih let čakanja, lahko za malčke narediš čisto vse. Punce, pogum in dobro voljo pa bo šlo.
Pozdrav, brina